1In zopet pride v shodnico, in tam je bil človek, ki je imel usehlo roko.
1Wszedł zasię do bóżnicy, a był tam człowiek, który miał rękę uschłą.
2In pazili so nanj, če ga ozdravi v soboto, da bi ga zatožili.
2I podstrzegali go, jeźliby go w sabat uzdrowił, aby go oskarżyli.
3In reče človeku, ki je imel suho roko: Stopi na sredo!
3I rzekł onemu człowiekowi, który miał rękę uschłą: Wystąp w pośrodek.
4In jim reče: Ali se sme v soboto storiti dobro ali hudo? življenje oteti ali pogubiti? Oni pa molčijo.
4I rzekł do nich: Godzili się w sabat dobrze czynić, czyli źle czynić? człowieka zachować, czyli zabić? a oni milczeli.
5In jih z jezo pogleda naokrog, pomilujoč zakrknjenost njih srca, in veli človeku: Iztegni roko svojo! In iztegne, in roka njegova je bila zdrava.
5Tedy spojrzawszy po nich z gniewem i zasmuciwszy się nad zatwardzeniem serca ich, rzekł onemu człowiekowi: Wyciągnij rękę twoję! i wyciągnął; i przywrócona jest ręka jego do zdrowia jako i druga.
6In farizeji izidejo in se precej s Herodovci posvetujejo zoper njega, kako bi ga pogubili.
6Tedy wyszedłszy Faryzeuszowie, uczynili wnet radę z Herodyjany przeciwko niemu, jakoby go stracili.
7A Jezus se umakne z učenci svojimi k morju; in velika množica iz Galileje je šla za njim; tudi iz Judeje
7Ale Jezus z uczniami swymi ustąpił nad morze, a wielkie mnóstwo szło za nim z Galilei i z ziemi Judzkiej,
8in iz Jeruzalema in iz Idumeje in z one strani Jordana in od Tira in Sidona, velika množica, ko so slišali, kakšne reči dela, so prišli k njemu.
8I z Jeruzalemu, i z Idumei, i zza Jordanu, i z tych, którzy mieszkali około Tyru i Sydonu, wielkie mnóstwo, słysząc, jak wielkie rzeczy czynił, przyszli do niego.
9In reče učencem svojim, naj mu bode ladjica pripravljena zavoljo množice, da ga ne bi stiskali.
9I rozkazał uczniom swoim, aby łódkę mieli zawsze w pogotowiu, dla ludu, aby go nie cisnęli.
10Kajti mnogo jih je bil ozdravil, zato so se rinili k njemu, da bi se ga doteknili, katerikoli so imeli nadloge.
10Albowiem ich wiele uzdrawiał, tak iż naó padali, aby się go dotykali, którzykolwiek choroby mieli.
11In kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali pred njim in kričali, govoreč: Ti si Sin Božji.
11A duchowie nieczyści, gdy go ujrzeli, upadali przed nim i wołali, mówiąc: Ty jesteś Syn Boży!
12In zelo jim je pretil, naj ga ne razglašajo.
12Ale ich on srodze gromił, żeby go nie objawiali.
13In stopi na goro in pokliče k sebi, katere je sam hotel; in pridejo k njemu.
13I wstąpił na górę, a wezwał do siebie tych, których sam chciał, i przyszli do niego.
14In postavi jih dvanajst, da bodo ž njim in da jih pošlje propovedovat
14I postanowił ich dwanaście, aby z nim byli, a iżby je wysłał kazać Ewangieliję:
15ter da imajo oblast izganjati zle duhove:
15I żeby mieli moc uzdrawiać choroby i wyganiać dyjabły:
16Simona, in mu dá ime Peter,
16Szymona, któremu imię dał Piotr;
17in Jakoba, sina Zebedejevega, in Janeza, brata Jakobovega, in da jima ime Boanerges, to je: sinova groma,
17I Jakóba, syna Zebedeuszowego, i Jana, brata Jakóbowego, (którym dał imię Boanerges, to jest: synowie gromu);
18in Andreja in Filipa in Jerneja in Matevža in Tomaža in Jakoba, sina Alfejevega, in Tadeja in Simona Kananejca
18I Andrzeja, i Filipa, i Bartłomieja, i Mateusza, i Tomasza, i Jakóba, syna Alfeuszowego, i Tadeusza, i Szymona Kananejczyka;
19in Juda Iškariota, ki ga je tudi izdal.
19I Judasza Iszkaryjota, który go też wydał.
20In pridejo v hišo. In zopet se zbere množica, tako da še kruha niso mogli jesti.
20I przyszli do domu. I zgromadził się znowu lud, tak iż nie mogli ani chleba jeść.
21In ko to slišijo sorodniki njegovi, se napotijo, da bi ga prijeli; pravijo namreč: Ni sam ob sebi.
21A gdy o tem usłyszeli jego powinni, przyszli, aby go pojmali; bo mówili, że odszedł od rozumu.
22In pismarji, ki so bili prišli iz Jeruzalema, pravijo: Belzebuba ima, in: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.
22A nauczeni w Piśmie, którzy byli przyszli z Jeruzalemu, mówili: Iż ma Beelzebuba, a iż przez książęcia dyjabelskiego wygania dyjabły.
23In jih pokliče k sebi in jim govori v prilikah: Kako more satan satana izganjati?
23I wezwawszy ich, mówił do nich w podobieóstwach: Jakoż może szatan szatana wyganiać?
24In če se kraljestvo razdvoji samo zoper sebe, ne more obstati to kraljestvo.
24A jeźliże królestwo samo w sobie będzie rozdzielone, nie może się ostać ono królestwo.
25In če se dom razdvoji sam zoper sebe, ne bo mogel obstati ta dom.
25I dom, jeźliby sam przeciwko sobie był rozdzielony, nie będzie się mógł ostać on dom.
26In če je vstal satan sam zoper sebe in se je razdvojil, ne more obstati, temuč konec ga je.
26Takci, jeźli szatan powstał sam przeciwko sobie i jest rozdzielony, nie może się ostać, ale koniec bierze.
27Nasprotno ne more iti nihče v hišo močnemu in mu pobrati pohištva, če poprej ne zveže močnega, in potem šele opleni hišo njegovo.
27Nikt nie może sprzętu mocarzowego, wszedłszy do domu jego, rozchwycić, jeźliby pierwej mocarza onego nie związał; a potem dom jego splądruje.
28Resnično vam pravim, da se vsi grehi odpuste sinovom človeškim, tudi kletvine, s katerimikoli bi prekleli Boga;
28Zaprawdę powiadam wam, że wszystkie grzechy synom ludzkim będą odpuszczone, i bluźnierstwa, któremibykolwiek bluźnili;
29kdor pa prekolne svetega Duha, nima odpuščenja na vekomaj, temuč je kriv večnega greha.
29Ale kto bluźni przeciwko Duchowi Świętemu, nie ma odpuszczenia na wieki, ale winien jest sądu wiecznego.
30Kajti govorili so: Nečistega duha ima.
30Bo mówili: Ma ducha nieczystego.
31In pridejo bratje njegovi in mati njegova in stoječ zunaj, pošljejo k njemu, da ga pokličejo.
31Przyszli tedy bracia i matka jego, a stojąc przed domem, posłali do niego, i kazali go zawołać.
32In ljudstvo sedi okoli njega, in mu reko: Glej, mati tvoja in bratje tvoji zunaj vprašujejo po tebi.
32A lud siedział około niego, i rzekli mu: Oto matka twoja i bracia twoi szukają cię przed domem.
33In odgovori jim, rekoč: Kdo je mati moja ali bratje moji?
33Ale im on odpowiedział, mówiąc: Któż jest matka moja, i bracia moi?
34In ozre se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej, mati moja in bratje moji!Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.
34A spojrzawszy wokoło po tych, którzy koło niego siedzieli, rzekł: Oto matka moja, i bracia moi!
35Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.
35Albowiem ktobykolwiek czynił wolę Bożą, ten jest brat mój, i siostra moja, i matka moja.