1{Pesem stopinj.} Ko je GOSPOD nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah.
1Pieśó stopni. Gdy zaś Pan nawrócił pojmanych z Syonu, byliśmy jako ci, którym się śni.
2Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem. Tedaj so rekli med pogani: Veličastne reči je ž njimi storil GOSPOD!
2Tedy były napełnione weselem usta nasze, a język nasz radością; tedy mówiono między narodami: Wielmożne rzeczy Pan uczynił z nimi.
3Veličastne reči je storil z nami GOSPOD, veseli smo bili!
3Wielmożne rzeczy Pan uczynił z nami, z czegośmy się bardzo uradowali.
4Pripelji nazaj, o GOSPOD, jetnike naše kakor potoke v suho deželo!
4Przywróćże zaś, o Panie! pojmanie nasze, jako strumienie na południe.
5Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.
5Którzy siali ze łzami, żąć będą z wykrzykaniem;
6Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.
6Tam i sam chodząc z płaczem rozsiewa lud drogie nasienie; ale zaś przyszedłszy z radością znosić będzie snopy swoje.