1{Pesem in psalm sinov Korahovih. Načelniku godbe; na mahalat leanot. Pouk Hemana Ezrahovca.} O GOSPOD, Bog zveličanja mojega, po dnevi kličem in po noči pred teboj.
1(Pieśó a psalm synów Korego przedniejszemu śpiewakowi na Machalat ku śpiewaniu, nauczający, (złożony)od Hemana Ezrahytczyka.)
2Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje k mojemu vpitju.
2Panie, Boże zbawienia mego! we dnie i w nocy wołam do ciebie.
3Kajti nasičena je z nadlogami duša moja in življenje moje je dospelo do kraja mrtvih.
3Niech przyjdzie przed oblicze twoje modlitwa moja; nakłoó ucha twego do wołania mego.
4Štejejo me med tiste, ki se pogrezajo v jamo; podoben sem možu, ki mu je minila življenja moč.
4Bo nasycona jest utrapieniem dusza moja, a żywot mój przybliżył się aż do grobu.
5Med mrtvimi sem zapuščen kakor pobiti, ležeči v grobu, ki se jih ne spominjaš več, ker so ločeni od tvoje roke.
5Poczytano mię między tych, którzy zstępują do dołu; byłem jako człowiek bez wszelakiej mocy.
6Položil si me v jamo najglobočjo, v kraje temne, v globočine.
6Policzony jestem między umarłymi; jestem jako pobici, leżący w grobie, na których więcej nie pamiętasz, którzy są od ręki twojej wytraceni.
7Trdo me tlači jeza tvoja in vse valove svoje zaganjaš v me. (Sela.)
7Spuściłeś mię w dół najgłębszy, do najciemniejszego i najgłębszego miejsca.
8Oddalil si od mene znance moje, storil si me njim v najhujšo gnusobo; zajet sem, in pobegniti ne morem.
8Doległa mię zapalczywość twoja, a wszystkiemi nawałnościami twemi przytłoczyłeś mię. Sela.
9Oko moje mrli od bede; kličem te, GOSPOD, vsak dan, k tebi razpenjam roke svoje.
9Dalekoś oddalił znajomych moich odemnie, którymeś mię bardzo obrzydził, a takiem zawarty, że mi nie lza wynijść.
10Boš li na mrtvih delal čudeže? Ali mrtvi vstajajo, da bi te slavili? (Sela.)
10Oko moje zemdlało od utrapienia mego; wzywam cię, Panie! na każdy dzieó, wyciągając do ciebie ręce moje.
11Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube?
11Izali przed umarłymi cuda czynić będziesz? izali umarli powstaną, aby cię wysławiali? Sela.
12Ali se mar v temini spoznajo čuda tvoja in pravičnost tvoja v pozabljenja deželi?
12Izali opowiadane będzie w grobie miłosierdzie twoje? a prawda twoja w zginieniu?
13Jaz pa vpijem, GOSPOD, k tebi, že zjutraj ti hiti naproti molitev moja.
13Izali poznają w ciemnościach cuda twoje? a sprawiedliwość twoję w ziemi zapamiętania?
14Zakaj zametaš dušo mojo, o GOSPOD, skrivaš mi obličje svoje?
14Lecz ja, Panie! do ciebie wołam, a z poranku uprzedza cię modlitwa moja.
15Siromak sem in blizu smrti od mladosti svoje, strahove tvoje prenašam in sem izbegan.
15Przeczże, o Panie! odrzucasz duszę moję, a zakrywasz oblicze twoje przedemną?
16Jeze tvoje žar gre čezme, strahote tvoje me uničujejo;
16Jamci utrapiony, i prawie już umierający od gwałtu; ponoszę strachy twoje, i trwożę sobą.
17obdajajo me kakor vode ves dan, obstopajo me vse skupaj.Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.
17Powstał przeciwko mnie srogi gniew twój, a strachy twoje wytraciły mię.
18Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.
18Ogarniają mię jako woda przez cały dzieó; otaczają mię gromadno.
19Oddaliłeś odemnie przyjaciela i towarzysza, a znajomym moim jestem jako w ciemności.