1Mrtve muhe napravijo, da se mazilarju mazilo skazi in usmradi: enako malo neumnosti lahko prevlada modrost in slavo.
1LAS moscas muertas hacen heder y dar mal olor el perfume del perfumista: así una pequeña locura, al estimado por sabiduría y honra.
2Modrega srce je na pravi strani njegovi, a bedakovo na napačni.
2El corazón del sabio está á su mano derecha; mas el corazón del necio á su mano izquierda.
3Saj tudi ko po poti gre, manjka bedaku razuma in vsakemu pove, da je bedak.
3Y aun mientras va el necio por el camino, fálta le, su cordura, y dice á todos, que es necio.
4Ako se vzdigne vladarjeva jeza zoper tebe, ne zapusti mesta svojega; kajti krotkost zabrani velike pregrehe.
4Si el espíritu del príncipe se exaltare contra ti, no dejes tu lugar; porque la lenidad hará cesar grandes ofensas.
5Je zlo, ki sem ga videl pod solncem, pomota namreč, ki jo povzroča vladar:
5Hay un mal que debajo del sol he visto, á manera de error emanado del príncipe:
6neumnost posajajo na najvišja mesta in bogatini morajo sedeti na nizkih.
6La necedad está colocada en grandes alturas, y los ricos están sentados en lugar bajo.
7Videl sem hlapce na konjih, knezi pa so šli peš kakor hlapci.
7Vi siervos en caballos, y príncipes que andaban como siervos sobre la tierra.
8Kdor koplje jamo, lahko pade vanjo, in kdor predira ograjo, ga piči gad.
8El que hiciere el hoyo caerá en él; y el que aportillare el vallado, morderále la serpiente.
9Kdor lomi kamenje, se lahko ž njim poškoduje, in kdor kolje drva, je v nevarnosti od njih.
9El que mudare las piedras, trabajo tendrá en ellas: el que cortare la leña, en ella peligrará.
10Kadar se železo skrha in ostrine kdo ne nabrusi, tedaj mora človek bolj napenjati svojo moč; ali modrost je koristna, da dosežeš uspeh.
10Si se embotare el hierro, y su filo no fuere amolado, hay que añadir entonces más fuerza: empero excede la bondad de la sabiduría.
11Če kača piči, preden jo zakolne, nima nič dobička zaklinjalec.
11Muerde la serpiente cuando no está encantada, y el lenguaraz no es mejor.
12Besede iz ust modrega moža so milobne, ustnice bedakove pa njega samega pogoltnejo.
12Las palabras de la boca del sabio son gracia; mas los labios del necio causan su propia ruina.
13Začetek besed ust njegovih je neumnost in konec govorjenja njegovega je zlobna blaznost.
13El principio de las palabras de su boca es necedad; y el fin de su charla nocivo desvarío.
14Bedak rad govori veliko besed; toda človek ne ve, kaj bode, in kar pride za njim, kdo mu oznani?
14El necio multiplica palabras: no sabe hombre lo que ha de ser; ¿y quién le hará saber lo que después de él será?
15Trud bedaka izmozgava, ker niti ne ve, kako bi šel v mesto.
15El trabajo de los necios los fatiga; porque no saben por dónde ir á la ciudad.
16Gorje ti, o dežela, ako je tvoj kralj otrok in tvoji knezi se gosté že zjutraj!
16Ay de ti, tierra, cuando tu rey es muchacho, y tus príncipes comen de mañana!
17Srečna si, o dežela, če je tvoj kralj sin plemenitnikov in tvoji knezi jedo o pravem času v okrepčavo in ne iz požrešnosti!
17Bienaventurada, tú, tierra, cuando tu rey es hijo de nobles, y tus príncipes comen á su hora, por refección, y no por el beber!
18Vsled lenobe gnije streha in po zanikarnosti kaplje v hišo.
18Por la pereza se cae la techumbre, y por flojedad de manos se llueve la casa.
19Gostí se napravljajo v razveseljevanje in vino razvedruje življenje, denar pa zagotovi vse.Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.
19Por el placer se hace el convite, y el vino alegra los vivos: y el dinero responde á todo.
20Ne preklinjaj kralja, še v svojih mislih ne, in v svoji spalnici ne kolni bogatina, kajti ptice nebeške bi odnesle glas in krilatci bi oznanil besedo.
20Ni aun en tu pensamiento digas mal del rey, ni en los secretos de tu cámara digas mal del rico; porque las aves del cielo llevarán la voz, y las que tienen alas harán saber la palabra.