Slovenian

Spanish: Reina Valera (1909)

Job

41

1Moreš li leviatana [T. j. krokodil.] potegniti iz reke s trnkom, stisneš mu li z vrvjo jezik?
1¿SACARAS tú al leviathán con el anzuelo, O con la cuerda que le echares en su lengua?
2Moreš mu li potegniti ločkasto vrvco skozi nos in čeljust prebosti z obodcem?
2¿Pondrás tú garfio en sus narices, Y horadarás con espinas su quijada?
3Bo te li veliko prosil ali sladke besede ti govoril?
3¿Multiplicará él ruegos para contigo? ¿Hablaráte él lisonjas?
4Sklene li s teboj zavezo, da ga sprejmeš za hlapca za vekomaj?
4¿Hará concierto contigo Para que lo tomes por siervo perpetuo?
5Se li boš z njim igral kakor s ptičkom in ga privezal k deklam svojim?
5¿Jugarás tú con él como con pájaro, O lo atarás para tus niñas?
6Ali ga bodo prodajali tovariši ribičev, ga razdelili med trgovce?
6¿Harán de él banquete los compañeros? ¿Partiránlo entre los mercaderes?
7Moreš mu li kožo napolniti s sulicami in glavo njegovo z ostvami?
7¿Cortarás tú con cuchillo su cuero, O con asta de pescadores su cabeza?
8Položi le roko nanj – a pomni boj, ne boš tega storil v drugič!
8Pon tu mano sobre él; Te acordarás de la batalla, y nunca más tornarás.
9Glej, prazno je upanje, da ga dobiš; saj že njega pogled vrže človeka na tla.
9He aquí que la esperanza acerca de él será burlada; Porque aun á su sola vista se desmayarán.
10Ni ga človeka toliko drznega, da bi ga dražil. – In kdo je, ki bi se smel postaviti pred moje obličje?
10Nadie hay tan osado que lo despierte: ¿Quién pues podrá estar delante de mí?
11Kdo mi je dal kaj poprej, da bi mu moral povrniti? Kar je pod vesoljnim nebom, je moje.
11¿Quién me ha anticipado, para que yo restituya? Todo lo que hay debajo del cielo es mío.
12Ne bom molčal o udih njegovih, ne o veliki moči in lepoti rasti njegove.
12Yo no callaré sus miembros, Ni lo de sus fuerzas y la gracia de su disposición.
13Kdo mu odgrne povrhnje oklopje in kdo se osmeli seči mu med dvojno ozobje?
13¿Quién descubrirá la delantera de su vestidura? ¿Quién se llegará á él con freno doble?
14Kdo odpre vrata njegovega obličja? Okoli zob njegovih je groza.
14¿Quién abrirá las puertas de su rostro? Los órdenes de sus dientes espantan.
15Ponos njegov so močni ščiti, ščit s ščitom sklenjen s trdnim pečatom.
15La gloria de su vestido son escudos fuertes, Cerrados entre sí estrechamente.
16Drug z drugim se tesno skladajo, da še sapica ne pihne skozi nje;
16El uno se junta con el otro, Que viento no entra entre ellos.
17drug na drugem vise trdno, med sabo staknjeni se ne ločijo.
17Pegado está el uno con el otro, Están trabados entre sí, que no se pueden apartar.
18Kihanje njegovo zažiga svetlobo, oči njegove so kakor trepalnice jutranje zarje.
18Con sus estornudos encienden lumbre, Y sus ojos son como los párpados del alba.
19Iz ust mu pohajajo goreče bakle, ognjene iskre se sipljejo iz njih.
19De su boca salen hachas de fuego, Centellas de fuego proceden.
20Iz nozdrvi se mu vali dim kakor iz lonca, kipečega nad gorečim dračjem.
20De sus narices sale humo, Como de una olla ó caldero que hierve.
21Sapa njegova razžiga žerjavico, iz ust pa mu šviga plamen.
21Su aliento enciende los carbones, Y de su boca sale llama.
22Na vratu njegovem prebiva moč in strah skače pred njim.
22En su cerviz mora la fortaleza, Y espárcese el desaliento delante de él.
23Podgrlje na telesu mu visi trdno, tesno se ga oklepa, se ne gane.
23Las partes momias de su carne están apretadas: Están en él firmes, y no se mueven.
24Srce njegovo je trdo kakor kamen, trdo kakor spodnji kamen mlinski.
24Su corazón es firme como una piedra, Y fuerte como la muela de abajo.
25Kadar se vzdigne, se boje močni, od osupnosti ne dosežejo namere svoje.
25De su grandeza tienen temor los fuertes, Y á causa de su desfallecimiento hacen por purificarse.
26Če ga kdo zadene z mečem, ne obtiči v njem, tudi ne kopje, ne strela, ne ostve.
26Cuando alguno lo alcanzare, ni espada, Ni lanza, ni dardo, ni coselete durará.
27Za železo se toliko meni kakor za slamo in za bron kakor za gnil les.
27El hierro estima por pajas, Y el acero por leño podrido.
28Nobena pšica ga ne požene v beg, kameni s prače so mu kakor pleve,
28Saeta no le hace huir; Las piedras de honda se le tornan aristas.
29kiji kakor bilke in svrčeči sulici se smeje.
29Tiene toda arma por hojarascas, Y del blandir de la pica se burla.
30Spodnja stran njegova so ostre čepinje; kakor mlatilni voz gre čez blato.
30Por debajo tiene agudas conchas; Imprime su agudez en el suelo.
31Napravlja, da vre v globočini kakor v loncu, da je morje kakor kotel z vročim mazilom.
31Hace hervir como una olla la profunda mar, Y tórnala como una olla de ungüento.
32Svetlo stezo za sabo dela, da se kaže kakor glava osivela.
32En pos de sí hace resplandecer la senda, Que parece que la mar es cana.
33Na zemlji mu ga ni para, njemu, ki je ustvarjen, da bodi brez strahu.Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.
33No hay sobre la tierra su semejante, Hecho para nada temer.
34Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.
34Menosprecia toda cosa alta: Es rey sobre todos los soberbios.