Slovenian

Spanish: Reina Valera (1909)

Luke

22

1Bližal se je pa praznik presnih kruhov, ki s imenuje Velika noč.
1Y ESTABA cerca el día de la fiesta de los ázimos, que se llama la Pascua.
2In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga umorili; bali so se namreč ljudstva.
2Y los príncipes de los sacerdotes y los escribas buscaban cómo le matarían; mas tenían miedo del pueblo.
3Satan pa je šel v Juda s priimkom Iškariota, ki je bil iz števila dvanajsterih.
3Y entró Satanás en Judas, por sobrenombre Iscariote, el cual era uno del número de los doce;
4In odide in se dogovori z višjimi duhovniki in glavarji templja, kako jim ga izda.
4Y fué, y habló con los príncipes de los sacerdotes, y con los magistrados, de cómo se lo entregaría.
5In razvesele se in se zavežejo, dati mu denarja.
5Los cuales se holgaron, y concertaron de darle dinero.
6In da jim besedo in išče pripravnega čas, da jim ga izda v nepričujočnosti množice.
6Y prometió, y buscaba oportunidad para entregarle á ellos sin bulla.
7Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje.
7Y vino el día de los ázimos, en el cual era necesario matar la pascua.
8In pošlje Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli.
8Y envió á Pedro y á Juan, diciendo: Id, aparejadnos la pascua para que comamos.
9Ona pa mu rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?
9Y ellos le dijeron: ¿Dónde quieres que aparejemos?
10A on jima reče: Glej, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; sledita za njim v hišo, v katero pojde,
10Y él les dijo: He aquí cuando entrareis en la ciudad, os encontrará un hombre que lleva un cántaro de agua: seguidle hasta la casa donde entrare,
11in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?
11Y decid al padre de la familia de la casa: El Maestro te dice: ¿Dónde está el aposento donde tengo de comer la pascua con mis discípulos?
12In on vama pokaže veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.
12Entonces él os mostrará un gran cenáculo aderezado; aparejad allí.
13Pa odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel, in pripravita velikonočno jagnje.
13Fueron pues, y hallaron como les había dicho; y aparejaron la pascua.
14In ko pride ura, sede za mizo in dvanajsteri apostoli ž njim.
14Y como fué hora, sentóse á la mesa, y con él los apóstoles.
15In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel;
15Y les dijo: En gran manera he deseado comer con vosotros esta pascua antes que padezca;
16kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.
16Porque os digo que no comeré más de ella, hasta que se cumpla en el reino de Dios.
17In prejme kelih, zahvali in reče: Vzemite ga in razdelite med seboj.
17Y tomando el vaso, habiendo dado gracias, dijo: Tomad esto, y partidlo entre vosotros;
18Kajti pravim vam, da ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride kraljestvo Božje.
18Porque os digo, que no beberé más del fruto de la vid, hasta que el reino de Dios venga.
19In vzame kruh, zahvali in prelomivši ga, jim da, rekoč: To je moje telo, ki se za vas daruje. To delajte v moj spomin!
19Y tomando el pan, habiendo dado gracias, partió, y les dió, diciendo: Esto es mi cuerpo, que por vosotros es dado: haced esto en memoria de mí.
20Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.
20Asimismo también el vaso, después que hubo cenado, diciendo: Este vaso es el nuevo pacto en mi sangre, que por vosotros se derrama.
21Toda glej, izdajalca mojega roka je z menoj na mizi.
21Con todo eso, he aquí la mano del que me entrega, conmigo en la mesa.
22Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, ali gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.
22Y á la verdad el Hijo del hombre va, según lo que está determinado; empero ­ay de aquél hombre por el cual es entregado!
23In oni začno vpraševati med seboj, kdo je mar izmed njih, ki bo to storil.
23Ellos entonces comenzaron á preguntar entre sí, cuál de ellos sería el que había de hacer esto.
24Vname pa se tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.
24Y hubo entre ellos una contienda, quién de ellos parecía ser el mayor.
25On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki.
25Entonces él les dijo: Los reyes de las gentes se enseñorean de ellas; y los que sobre ellas tienen potestad, son llamados bienhechores:
26Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.
26Mas vosotros, no así: antes el que es mayor entre vosotros, sea como el más mozo; y el que es príncipe, como el que sirve.
27Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.
27Porque, ¿cuál es mayor, el que se sienta á la mesa, ó el que sirve? ¿No es el que se sienta á la mesa? Y yo soy entre vosotros como el que sirve.
28A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.
28Empero vosotros sois los que habéis permanecido conmigo en mis tentaciones:
29In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil,
29Yo pues os ordeno un reino, como mi Padre me lo ordenó á mí,
30da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.
30Para que comáis y bebáis en mi mesa en mi reino, y os sentéis sobre tronos juzgando á las doce tribus de Israel.
31Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico;
31Dijo también el Señor: Simón, Simón, he aquí Satanás os ha pedido para zarandaros como á trigo;
32ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.
32Mas yo he rogado por ti que tu fe no falte: y tú, una vez vuelto, confirma á tus hermanos.
33On pa mu reče: Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.
33Y él le dijo: Señor, pronto estoy á ir contigo aun á cárcel y á muerte.
34A on mu reče: Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.
34Y él dijo: Pedro, te digo que el gallo no cantará hoy antes que tú niegues tres veces que me conoces.
35In vpraša jih: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa odgovore: Ničesar.
35Y á ellos dijo: Cuando os envié sin bolsa, y sin alforja, y sin zapatos, ¿os faltó algo? Y ellos dijeron: Nada.
36On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.
36Y les dijo: Pues ahora, el que tiene bolsa, tómela, y también la alforja, y el que no tiene, venda su capa y compre espada.
37Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.
37Porque os digo, que es necesario que se cumpla todavía en mí aquello que está escrito: Y con los malos fué contado: porque lo que está escrito de mí, cumplimiento tiene.
38Oni pa reko: Gospod glej, tu sta dva meča! A on jim reče: Dosti je!
38Entonces ellos dijeron: Señor, he aquí dos espadas. Y él les dijo: Basta.
39In gre ven in se napoti kakor navadno na Oljsko goro; za njim pa gredo tudi učenci njegovi.
39Y saliendo, se fué, como solía, al monte de las Olivas; y sus discípulos también le siguieron.
40In ko pride na mesto, jim reče: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.
40Y como llegó á aquel lugar, les dijo: Orad que no entréis en tentación.
41In sam se odmakne od njih za lučaj kamena in pokleknivši na kolena, moli
41Y él se apartó de ellos como un tiro de piedra; y puesto de rodillas oró,
42in reče: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!
42Diciendo: Padre, si quieres, pasa este vaso de mí; empero no se haga mi voluntad, sino la tuya.
43Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga krepča.
43Y le apareció un ángel del cielo confortándole.
44In ko se bori z grozo smrti, moli še gorečneje; in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.
44Y estando en agonía, oraba más intensamente: y fué su sudor como grandes gotas de sangre que caían hasta la tierra.
45In vstane od molitve ter pride k učencem svojim in jih najde speče od žalosti.
45Y como se levantó de la oración, y vino á sus discípulos, hallólos durmiendo de tristeza;
46In jim reče: Kaj spite? Vstanite in molite, da ne zajdete v izkušnjavo!
46Y les dijo: ¿Por qué dormís? Levantaos, y orad que no entréis en tentación.
47Ko je še govoril, glej, množica in oni, ki se je imenoval Juda, eden dvanajsterih, gre pred njimi in se približa Jezusu, da ga poljubi.
47Estando él aún hablando, he aquí una turba; y el que se llamaba Judas, uno de los doce, iba delante de ellos; y llegóse á Jesús para besarlo.
48Jezus mu pa reče: Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?
48Entonces Jesús le dijo: Judas, ¿con beso entregas al Hijo del hombre?
49Ko pa vidijo ti, ki so bili okoli njega, kaj da bo, mu reko: Gospod, ali naj udarimo z mečem?
49Y viendo los que estaban con él lo que había de ser, le dijeron: Señor, ¿heriremos á cuchillo?
50In eden izmed njih udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.
50Y uno de ellos hirió á un siervo del príncipe de los sacerdotes, y le quitó la oreja derecha.
51Jezus pa odgovori in reče: Nehajte, dotlej! In doteknivši se ušesa njegovega, ga ozdravi.
51Entonces respondiendo Jesús, dijo: Dejad hasta aquí. Y tocando su oreja, le sanó.
52A višjim duhovnikom in poglavarjem templja in starejšinam, ki so bili prišli nadenj, reče Jezus: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli?
52Y Jesús dijo á los que habían venido á él, los príncipes de los sacerdotes, y los magistrados del templo, y los ancianos: ¿Como á ladrón habéis salido con espadas y con palos?
53Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste iztegnili rok zoper mene. Ali to je vaša ura in oblast teme.
53Habiendo estado con vosotros cada día en el templo, no extendisteis las manos contra mí; mas ésta es vuestra hora, y la potestad de las tinieblas.
54In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel oddaleč za njim.
54Y prendiéndole trajéronle, y metiéronle en casa del príncipe de los sacerdotes. Y Pedro le seguía de lejos.
55In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje.
55Y habiendo encendido fuego en medio de la sala, y sentándose todos alrededor, se sentó también Pedro entre ellos.
56Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil ž njim.
56Y como una criada le vió que estaba sentado al fuego, fijóse en él, y dijo: Y éste con él estaba.
57A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga.
57Entonces él lo negó, diciendo: Mujer, no le conozco.
58In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem!
58Y un poco después, viéndole otro, dijo: Y tú de ellos eras. Y Pedro dijo: Hombre, no soy.
59In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Galilejec.
59Y como una hora pasada otro afirmaba, diciendo: Verdaderamente también éste estaba con él, porque es Galileo.
60Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin.
60Y Pedro dijo: Hombre, no sé qué dices. Y luego, estando él aún hablando, el gallo cantó.
61In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.
61Entonces, vuelto el Señor, miró á Pedro: y Pedro se acordó de la palabra del Señor como le había dicho: Antes que el gallo cante, me negarás tres veces.
62In gre ven in se bridko razjoka.
62Y saliendo fuera Pedro, lloró amargamente.
63In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli.
63Y los hombres que tenían á Jesús, se burlaban de él hiriéndole;
64In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prorokuj, kdo te je udaril?
64Y cubriéndole, herían su rostro, y preguntábanle, diciendo: Profetiza quién es el que te hirió.
65In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.
65Y decían otras muchas cosas injuriándole.
66In ko napoči jutro, se zbere starejšinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko:
66Y cuando fué de día, se juntaron los ancianos del pueblo, y los príncipes de los sacerdotes, y los escribas, y le trajeron á su concilio,
67Če si ti Kristus, povej nam! On pa reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali;
67Diciendo: ¿Eres tú el Cristo? dínos lo. Y les dijo: Si os lo dijere, no creeréis;
68ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite.
68Y también si os preguntare, no me responderéis, ni me soltaréis:
69Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje.
69Mas después de ahora el Hijo del hombre se asentará á la diestra de la potencia de Dios.
70In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.
70Y dijeron todos: ¿Luego tú eres Hijo de Dios? Y él les dijo: Vosotros decís que yo soy.
71A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.
71Entonces ellos dijeron: ¿Qué más testimonio deseamos? porque nosotros lo hemos oído de su boca.