1Tiste dni, ko je bilo zopet vse polno ljudstva pri njem in niso imeli kaj jesti, pokliče Jezus učence svoje in jim reče:
1EN aquellos días, como hubo gran gentío, y no tenían qué comer, Jesús llamó á sus discípulos, y les dijo:
2Ljudstvo se mi smili, ker že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti;
2Tengo compasión de la multitud, porque ya hace tres días que están conmigo, y no tienen qué comer:
3in če jih pustim lačne na njih dom, obnemorejo na poti; in nekateri od njih so prišli od daleč.
3Y si los enviare en ayunas á sus casas, desmayarán en el camino; porque algunos de ellos han venido de lejos.
4Pa mu odgovore učenci: Odkod bi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom?
4Y sus discípulos le respondieron: ¿De dónde podrá alguien hartar á estos de pan aquí en el desierto?
5In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa reko: Sedem.
5Y les pregunto: ¿Cuántos panes tenéis? Y ellos dijeron: Siete.
6In zapove ljudstvu, naj posedejo po tleh. In vzame sedmere hlebe, zahvali, prelomi in podaje učencem svojim, naj polože prednje; in oni polagajo pred ljudstvo.
6Entonces mandó á la multitud que se recostase en tierra; y tomando los siete panes, habiendo dado gracias, partió, y dió á sus discípulos que los pusiesen delante: y los pusieron delante á la multitud.
7In imeli so nekaj ribic; in blagoslovi jih in reče, naj polože tudi te prednje.
7Tenían también unos pocos pececillos: y los bendijo, y mandó que también los pusiesen delante.
8In jedli so in se nasitili; in pobrali so ostanke koscev sedem košev.
8Y comieron, y se hartaron: y levantaron de los pedazos que habían sobrado, siete espuertas.
9Bilo jih je pa kake štiri tisoč. In jih razpusti.
9Y eran los que comieron, como cuatro mil: y los despidió.
10In precej stopi v ladjo z učenci svojimi in pride v okraj Dalmanutski.
10Y luego entrando en el barco con sus discípulos, vino á las partes de Dalmanutha.
11In farizeji izidejo in se začno ž njim prepirati, in so ga izkušali ter zahtevali od njega znamenje z neba.
11Y vinieron los Fariseos, y comenzaron á altercar con él, pidiéndole señal del cielo, tentándole.
12In vzdihnivši v duhu svojem, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu rodu.
12Y gimiendo en su espíritu, dice: ¿Por qué pide señal esta generación? De cierto os digo que no se dará señal á esta generación.
13In pusti jih ter stopi zopet v ladjo in odide na drugo stran.
13Y dejándolos, volvió á entrar en el barco, y se fué de la otra parte.
14In pozabili so vzeti kruha in niso imeli več nego en hleb s seboj v ladji.
14Y se habían olvidado de tomar pan, y no tenían sino un pan consigo en el barco.
15Naroča jim pa, govoreč: Glejte, varujte se kvasu farizejskega in kvasu Herodovega.
15Y les mandó, diciendo: Mirad, guardaos de la levadura de los Fariseos, y de la levadura de Herodes.
16In premišljajo sami pri sebi in govore: To pravi, ker kruha nimamo.
16Y altercaban los unos con los otros diciendo: Pan no tenemos.
17In ko Jezus to opazi, jim reče: Kaj premišljujete, da nimate kruha? ali še niste spoznali in še ne umejete? ali vam je še okamenelo srce?
17Y como Jesús lo entendió, les dice: ¿Qué altercáis, porque no tenéis pan? ¿no consideráis ni entendéis? ¿aun tenéis endurecido vuestro corazón?
18Oči imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li?
18¿Teniendo ojos no veis, y teniendo oídos no oís? ¿y no os acordáis?
19Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč ljudi, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Reko mu: Dvanajst.
19Cuando partí los cinco panes entre cinco mil, ¿cuántas espuertas llenas de los pedazos alzasteis? Y ellos dijeron: Doce.
20Ko sem jih pa sedem med štiri tisoč, koliko polnih pletenic ste nabrali drobtin? In reko mu: Sedem.
20Y cuando los siete panes entre cuatro mil, ¿cuántas espuertas llenas de los pedazos alzasteis? Y ellos dijeron: Siete.
21In jim reče: Ali še ne umejete?
21Y les dijo: ¿Cómo aún no entendéis?
22In pridejo v Betsaido. In pripeljejo mu slepca in ga prosijo, naj se ga dotakne.
22Y vino á Bethsaida; y le traen un ciego, y le ruegan que le tocase.
23In prime slepca za roko in ga pelje ven iz vasi ter pljune v oči njegove, in položivši roke nanj, ga vpraša, če kaj vidi?
23Entonces, tomando la mano del ciego, le sacó fuera de la aldea; y escupiendo en sus ojos, y poniéndole las manos encima, le preguntó si veía algo.
24In izpregleda ter reče: Vidim ljudi, kajti kakor drevesa jih vidim, da okoli hodijo.
24Y él mirando, dijo: Veo los hombres, pues veo que andan como árboles.
25Potem mu zopet položi roke na oči, in on vidi razločno, in je ozdravel in videl bistro vse.
25Luego le puso otra vez las manos sobre sus ojos, y le hizo que mirase; y fué restablecido, y vió de lejos y claramente á todos.
26In ga odpravi na dom njegov, rekoč: Nikar ne hodi v vas!
26Y envióle á su casa, diciendo: No entres en la aldea, ni lo digas á nadie en la aldea.
27In odide Jezus in učenci njegovi v vasi Cesareje Filipove, in po poti vpraša učence svoje, rekoč jim: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz?
27Y salió Jesús y sus discípulos por las aldeas de Cesarea de Filipo. Y en el camino preguntó á sus discípulos, diciéndoles: ¿Quién dicen los hombres que soy yo?
28Oni mu pa povedo, rekoč: Janez Krstnik, in drugi: Elija, drugi pa: eden od prorokov.
28Y ellos respondieron: Juan Bautista; y otros, Elías; y otros, Alguno de los profetas.
29In jih vpraša: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter odgovori in mu reče: Ti si Kristus.
29Entonces él les dice: Y vosotros, ¿quién decís que soy yo? Y respondiendo Pedro, le dice: Tú eres el Cristo.
30In zapreti jim, naj nikomur ne pripovedujejo o njem.
30Y les apercibió que no hablasen de él á ninguno.
31In začne jih učiti, da mora Sin človekov mnogo pretrpeti in biti zavržen od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti in v treh dneh od smrti vstati.
31Y comenzó á enseñarles, que convenía que el Hijo del hombre padeciese mucho, y ser reprobado de los ancianos, y de los príncipes de los sacerdotes, y de los escribas, y ser muerto, y resucitar después de tres días.
32In to besedo je govoril prostosrčno. In Peter ga potegne na stran in ga začne odvračati.
32Y claramente decía esta palabra. Entonces Pedro le tomó, y le comenzó á reprender.
33On pa se obrne in pogleda učence svoje in zapreti Petru in reče: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božjega, ampak kar je človeškega.
33Y él, volviéndose y mirando á sus discípulos, riñó á Pedro, diciendo: Apártate de mí, Satanás; porque no sabes las cosas que son de Dios, sino las que son de los hombres.
34In pokliče ljudstvo z učenci svojimi ter jim reče: Kdor hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.
34Y llamando á la gente con sus discípulos, les dijo: Cualquiera que quisiere venir en pos de mí, niéguese á sí mismo, y tome su cruz, y sígame.
35Kajti kdorkoli hoče življenje svoje ohraniti, ga izgubi, kdor pa izgubi življenje svoje zaradi mene in evangelija, ta ga ohrani.
35Porque el que quisiere salvar su vida, la perderá; y el que perdiere su vida por causa de mí y del evangelio, la salvará.
36Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, duši svoji pa škoduje?
36Porque ¿qué aprovechará al hombre, si granjeare todo el mundo, y pierde su alma?
37Kajti kaj more dati človek v zameno za dušo svojo?Zakaj kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešeštnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi Sin človekov njega, kadar pride v slavi Očeta svojega s svetimi angeli.
37¿O qué recompensa dará el hombre por su alma?
38Zakaj kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešeštnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi Sin človekov njega, kadar pride v slavi Očeta svojega s svetimi angeli.
38Porque el que se avergonzare de mí y de mis palabras en esta generación adulterina y pecadora, el Hijo del hombre se avergonzará también de él, cuando vendrá en la gloria de su Padre con los santos ángeles.