Slovenian

Spanish: Reina Valera (1909)

Matthew

22

1In odgovarjaje jim zoper govori Jezus v prilikah, rekoč:
1Y RESPONDIENDO Jesús, les volvió á hablar en parábolas, diciendo:
2Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kralju, ki je napravil svatovščino sinu svojemu.
2El reino de los cielos es semejante á un hombre rey, que hizo bodas á su hijo;
3In pošlje hlapce svoje, naj pokličejo tiste, ki so bili povabljeni na svatovščino; a niso hoteli priti.
3Y envió sus siervos para que llamasen los llamados á las bodas; mas no quisieron venir.
4Zopet pošlje druge hlapce in veli: Recite povabljencem: Glej, pojedino svojo sem pripravil, junci moji in pitanci so poklani in vse je pripravljeno; pridite na svatovščino!
4Volvió á enviar otros siervos, diciendo: Decid á los llamados: He aquí, mi comida he aparejado; mis toros y animales engordados son muertos, y todo está prevenido: venid á las bodas.
5Oni pa niso marali in so odšli, eden na polje svoje, drugi pa po kupčiji svoji.
5Mas ellos no se cuidaron, y se fueron, uno á su labranza, y otro á sus negocios;
6Drugi pa so zgrabili hlapce njegove in jih zasramotili in ubili.
6Y otros, tomando á sus siervos, los afrentaron y los mataron.
7Kralj pa se razjezi ter pošlje vojske svoje in pogubi tiste ubijalce in požge njih mesto.
7Y el rey, oyendo esto, se enojó; y enviando sus ejércitos, destruyó á aquellos homicidas, y puso fuego á su ciudad.
8Tedaj veli hlapcem svojim: Svatovščina je sicer pripravljena, ali povabljenci niso bili vredni.
8Entonces dice á sus siervos: Las bodas á la verdad están aparejadas; mas los que eran llamados no eran dignos.
9Pojdite torej na razpotja, in kolikorkoli jih najdete, pokličite jih na svatovščino!
9Id pues á las salidas de los caminos, y llamad á las bodas á cuantos hallareis.
10In tisti hlapci odidejo na ceste in zbero vse, katerekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovska dvorana se napolni z gostmi.
10Y saliendo los siervos por los caminos, juntaron á todos los que hallaron, juntamente malos y buenos: y las bodas fueron llenas de convidados.
11Ko pa pride kralj, da pogleda goste, ugleda tu človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko oblačilo,
11Y entró el rey para ver los convidados, y vió allí un hombre no vestido de boda.
12in mu reče: Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila? On pa mu umolkne.
12Y le dijo: Amigo, ¿cómo entraste aquí no teniendo vestido de boda? Mas él cerró la boca.
13Tedaj reče kralj služabnikom svojim: Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite v zunanjo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.
13Entonces el rey dijo á los que servían: Atado de pies y de manos tomadle, y echadle en las tinieblas de afuera: allí será el lloro y el crujir de dientes.
14Kajti mnogo jih je poklicanih, a malo izvoljenih.
14Porque muchos son llamados, y pocos escogidos.
15Tedaj odidejo farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi ujeli.
15Entonces, idos los Fariseos, consultaron cómo le tomarían en alguna palabra.
16In pošljejo k njemu učence svoje s Herodovci, naj reko: Učenik, vemo, da si resničen in pot Božjo v resnici učiš, in mar ti ni nikogar, kajti ne gledaš ljudem na lice.
16Y envían á él los discípulos de ellos, con los Herodianos, diciendo: Maestro, sabemos que eres amador de la verdad, y que enseñas con verdad el camino de Dios, y que no te curas de nadie, porque no tienes acepción de persona de hombres.
17Povej nam torej, kaj se ti zdi? Ali je prav dati cesarju davek ali ne?
17Dinos pues, ¿qué te parece? ¿es lícito dar tributo á César, ó no?
18Jezus pa, spoznavši njih hudobnost, reče: Kaj me izkušate, hinavci?
18Mas Jesús, entendida la malicia de ellos, les dice: ¿Por qué me tentáis, hipócritas?
19Pokažite mi davčni denar. In oni mu prineso denar.
19Mostradme la moneda del tributo. Y ellos le presentaron un denario.
20In reče jim: Čigava je ta podoba in napis?
20Entonces les dice: ¿Cúya es esta figura, y lo que está encima escrito?
21Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.
21Dícenle: De César. Y díceles: Pagad pues á César lo que es de César, y á Dios lo que es de Dios.
22In ko to slišijo, se začudijo, ter ga pusté in odidejo.
22Y oyendo esto, se maravillaron, y dejándole se fueron.
23Tisti dan pristopijo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo,
23Aquel día llegaron á él los Saduceos, que dicen no haber resurrección, y le preguntaron,
24rekoč: Učenik! Mojzes je rekel: „Ako kdo umre brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu“.
24Diciendo: Maestro, Moisés dijo: Si alguno muriere sin hijos, su hermano se casará con su mujer, y despertará simiente á su hermano.
25Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se oženi in umre, in ker ni imel zaroda, zapusti ženo svojo bratu svojemu.
25Fueron pues, entre nosotros siete hermanos: y el primero tomó mujer, y murió; y no teniendo generación, dejó su mujer á su hermano.
26Ravno tako tudi drugi in tretji prav do sedmega.
26De la misma manera también el segundo, y el tercero, hasta los siete.
27Nazadnje za vsemi pa umre žena.
27Y después de todos murió también la mujer.
28Ob vstajenju torej, čigava žena bo od teh sedmerih? kajti vsi so jo imeli.
28En la resurrección pues, ¿de cuál de los siete será ella mujer? porque todos la tuvieron.
29Jezus pa odgovori in jim reče: Motite se, ker ne poznate ne pisma, ne moči Božje.
29Entonces respondiendo Jesús, les dijo: Erráis ignorando las Escrituras, y el poder de Dios.
30Ob vstajenju namreč se ne ženijo in ne može, temuč so kakor angeli Božji v nebesih.
30Porque en la resurrección, ni los hombres tomarán mujeres, ni las mujeres marido; mas son como los ángeles de Dios en el cielo.
31Za vstajenje mrtvih pa, ali niste brali, kar vam je rekel Bog, govoreč:
31Y de la resurrección de los muertos, ¿no habéis leído lo que os es dicho por Dios, que dice:
32„Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov“? On ni Bog mrtvih, ampak živih.
32Yo soy el Dios de Abraham, y el Dios de Isaac, y el Dios de Jacob? Dios no es Dios de muertos, sino de vivos.
33In ko to slišijo množice, se silno čudijo nauku njegovemu.
33Y oyendo esto las gentes, estaban atónitas de su doctrina.
34Ko pa farizeji slišijo, da je saducejem zavezal jezik, se zbero vkup.
34Entonces los Fariseos, oyendo que había cerrado la boca á los Saduceos, se juntaron á una.
35In eden izmed njih, učenik postave, vpraša, izkušaje ga:
35Y preguntó uno de ellos, intérprete de la ley, tentándole y diciendo:
36Učenik, katera zapoved je v postavi največja?
36Maestro, ¿cuál es el mandamiento grande en la ley?
37Jezus mu pa reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje“.
37Y Jesús le dijo: Amarás al Señor tu Dios de todo tu corazón, y de toda tu alma, y de toda tu mente.
38Ta je prva in največja zapoved.
38Este es el primero y el grande mandamiento.
39Druga pa je tej podobna: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.
39Y el segundo es semejante á éste: Amarás á tu prójimo como á ti mismo.
40Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.
40De estos dos mandamientos depende toda la ley y los profetas.
41Ko se pa farizeji snidejo, jih vpraša Jezus,
41Y estando juntos los Fariseos, Jesús les preguntó,
42rekoč: Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je? Reko mu: Davidov.
42Diciendo: ¿Qué os parece del Cristo? ¿de quién es Hijo? Dícenle: De David.
43Vpraša jih: Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi:
43El les dice: ¿Pues cómo David en Espíritu le llama Señor, diciendo:
44„Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.
44Dijo el Señor á mi Señor: Siéntate á mi diestra, Entre tanto que pongo tus enemigos por estrado de tus pies?
45Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je sin njegov?In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.
45Pues si David le llama Señor, ¿cómo es su Hijo?
46In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, in od tega dne si ga ni upal nihče več vprašati.
46Y nadie le podía responder palabra; ni osó alguno desde aquel día preguntarle más.