1Ko pa vidi množice, stopi na goro, in ko sede, pristopijo k njemu učenci njegovi.
1Y VIENDO las gentes, subió al monte; y sentándose, se llegaron á él sus discípulos.
2In odpre usta svoja ter jih uči, govoreč:
2Y abriendo su boca, les enseñaba, diciendo:
3Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.
3Bienaventurados los pobres en espíritu: porque de ellos es el reino de los cielos.
4Blagor jim, ki žalujejo, ker oni bodo potolaženi.
4Bienaventurados los que lloran: porque ellos recibirán consolación.
5Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.
5Bienaventurados los mansos: porque ellos recibirán la tierra por heredad.
6Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, ker oni bodo nasičeni.
6Bienaventurados los que tienen hambre y sed de justicia: porque ellos serán hartos.
7Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli.
7Bienaventurados los misericordiosos: porque ellos alcanzarán misericordia.
8Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga videli.
8Bienaventurados los de limpio corazón: porque ellos verán á Dios.
9Blagor miroljubnim, ker oni se bodo sinovi Božji imenovali.
9Bienaventurados los pacificadores: porque ellos serán llamados hijos de Dios.
10Blagor preganjanim zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško kraljestvo.
10Bienaventurados los que padecen persecución por causa de la justicia: porque de ellos es el reino de los cielos.
11Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo.
11Bienaventurados sois cuando os vituperaren y os persiguieren, y dijeren de vosotros todo mal por mi causa, mintiendo.
12Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali proroke, ki so bili pred vami.
12Gozaos y alegraos; porque vuestra merced es grande en los cielos: que así persiguieron á los profetas que fueron antes de vosotros.
13Vi ste sol zemlje. Če se pa sol izpridi, s čim se bo osolila? Za nič več ni, nego da se vrže ven in jo ljudje poteptajo.
13Vosotros sois la sal de la tierra: y si la sal se desvaneciere ¿con qué será salada? no vale más para nada, sino para ser echada fuera y hollada de los hombres.
14Vi ste luč svetu. Mesto, ki stoji vrhu gore, se ne more skriti.
14Vosotros sois la luz del mundo: una ciudad asentada sobre un monte no se puede esconder.
15Tudi ne prižigajo sveče in je ne devljejo pod mernik, ampak na svečnik: in sveti vsem, ki so v hiši.
15Ni se enciende una lámpara y se pone debajo de un almud, mas sobre el candelero, y alumbra á todos los que están en casa.
16Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.
16Así alumbre vuestra luz delante de los hombres, para que vean vuestras obras buenas, y glorifiquen á vuestro Padre que está en los cielos.
17Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali proroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim.
17No penséis que he venido para abrogar la ley ó los profetas: no he venido para abrogar, sino á cumplir.
18Kajti resnično vam pravim: Dokler ne prejdeta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi.
18Porque de cierto os digo, que hasta que perezca el cielo y la tierra, ni una jota ni un tilde perecerá de la ley, hasta que todas las cosas sean hechas.
19Kdorkoli torej popači eno najmanjših teh zapovedi in ljudi tako nauči, se bo imenoval najmanjši v nebeškem kraljestvu; kdor koli jih pa izpolnjuje in uči, ta se bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu.
19De manera que cualquiera que infringiere uno de estos mandamientos muy pequeños, y así enseñare á los hombres, muy pequeño será llamado en el reino de los cielos: mas cualquiera que hiciere y enseñare, éste será llamado grande en el reino de los cielos.
20Kajti pravim vam, da nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo, če ne bo pravičnost vaša večja nego pismarjev in farizejev.
20Porque os digo, que si vuestra justicia no fuere mayor que la de los escribas y de los Fariseos, no entraréis en el reino de los cielos.
21Slišali ste, da je rečeno starim: „Ne ubijaj; kdor pa ubije, zapade sodbi“.
21Oísteis que fué dicho á los antiguos: No matarás; mas cualquiera que matare, será culpado del juicio.
22A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega, zapade sodbi; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka [T. j. praznoglavec, neumnež.]! pride pred veliki zbor; a kdorkoli reče: Bedak! zapade peklenskemu ognju.
22Mas yo os digo, que cualquiera que se enojare locamente con su hermano, será culpado del juicio; y cualquiera que dijere á su hermano, Raca, será culpado del concejo; y cualquiera que dijere, Fatuo, será culpado del infierno del fuego.
23Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj kaj zoper tebe:
23Por tanto, si trajeres tu presente al altar, y allí te acordares de que tu hermano tiene algo contra ti,
24pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, spravi se poprej z bratom svojim in potem pridi in daruj dar svoj.
24Deja allí tu presente delante del altar, y vete, vuelve primero en amistad con tu hermano, y entonces ven y ofrece tu presente.
25Sprijazni se z nasprotnikom svojim hitro, dokler si ž njim na potu, da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik hlapcu, in boš vržen v ječo.
25Concíliate con tu adversario presto, entre tanto que estás con él en el camino; porque no acontezca que el adversario te entregue al juez, y el juez te entregue al alguacil, y seas echado en prisión.
26Resnično ti pravim: Gotovo ne prideš iz nje, dokler ne plačaš zadnjega vinarja.
26De cierto te digo, que no saldrás de allí, hasta que pagues el último cuadrante.
27Slišali ste, da je rečeno starim: „Ne prešeštvuj“.
27Oísteis que fué dicho: No adulterarás:
28A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval ž njo v srcu svojem.
28Mas yo os digo, que cualquiera que mira á una mujer para codiciarla, ya adulteró con ella en su corazón.
29Če te pa desno tvoje oko pohujšuje, izderi ga in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel.
29Por tanto, si tu ojo derecho te fuere ocasión de caer, sácalo, y échalo de ti: que mejor te es que se pierda uno de tus miembros, que no que todo tu cuerpo sea echado al infierno.
30In če te desna tvoja roka pohujšuje, odsekaj jo in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bi vse telo tvoje prišlo v pekel.
30Y si tu mano derecha te fuere ocasión de caer, córtala, y échala de ti: que mejor te es que se pierda uno de tus miembros, que no que todo tu cuerpo sea echado al infierno.
31Rečeno je tudi: „Kdorkoli se loči od žene svoje, naj ji da ločilni list“.
31También fué dicho: Cualquiera que repudiare á su mujer, déle carta de divorcio:
32A jaz vam pravim: Kdorkoli pusti ženo svojo, razen če jo zaradi prešeštvovanja, jo zapeljuje v prešeštvovanje; in kdorkoli puščeno vzame, prešeštvuje.
32Mas yo os digo, que el que repudiare á su mujer, fuera de causa de fornicación, hace que ella adultere; y el que se casare con la repudiada, comete adulterio.
33Zopet ste slišali, da je rečeno starim: „Ne prisegaj po krivem, izpolni pa Gospodu prisege svoje“.
33Además habéis oído que fué dicho á los antiguos: No te perjurarás; mas pagarás al Señor tus juramentos.
34A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor, ne pri nebu, ker je prestol Božji,
34Mas yo os digo: No juréis en ninguna manera: ni por el cielo, porque es el trono de Dios;
35ne pri zemlji, ker je podnožje nogam njegovim, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega Kralja:
35Ni por la tierra, porque es el estrado de sus pies; ni por Jerusalem, porque es la ciudad del gran Rey.
36tudi pri glavi svoji ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasu narediti belega ali črnega.
36Ni por tu cabeza jurarás, porque no puedes hacer un cabello blanco ó negro.
37Govorjenje vaše pa bodi: Da, da; ne, ne; kar je pa več od tega, to je od hudega
37Mas sea vuestro hablar: Sí, sí; No, no; porque lo que es más de esto, de mal procede.
38Slišali ste, da je rečeno starim: „Oko za oko, zob za zob“.
38Oísteis que fué dicho á los antiguos: Ojo por ojo, y diente por diente.
39A jaz vam pravim, da se ne upirajte hudemu, temuč če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo;
39Mas yo os digo: No resistáis al mal; antes á cualquiera que te hiriere en tu mejilla diestra, vuélvele también la otra;
40in kdor se hoče s teboj pravdati in ti suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč;
40Y al que quisiere ponerte á pleito y tomarte tu ropa, déjale también la capa;
41in če te kdo sili miljo daleč, pojdi ž njim dve.
41Y á cualquiera que te cargare por una milla, ve con él dos.
42Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe napósodo, ne odreci mu.
42Al que te pidiere, dale; y al que quisiere tomar de ti prestado, no se lo rehuses.
43Slišali ste, da je rečeno: „Ljubi bližnjega svojega“ in sovraži sovražnika svojega.
43Oísteis que fué dicho: Amarás á tu prójimo, y aborrecerás á tu enemigo.
44A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo:
44Mas yo os digo: Amad á vuestros enemigos, bendecid á los que os maldicen, haced bien á los que os aborrecen, y orad por los que os ultrajan y os persiguen;
45da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.
45Para que seáis hijos de vuestro Padre que está en los cielos: que hace que su sol salga sobre malos y buenos, y llueve sobre justos é injustos.
46Kajti če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode? Ne delajo li tega tudi cestninarji?
46Porque si amareis á los que os aman, ¿qué recompensa tendréis? ¿no hacen también lo mismo los publicanos?
47In če pozdravljate samo brate svoje, kaj delate posebnega? Ne delajo li tudi pogani tako?Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.
47Y si abrazareis á vuestros hermanos solamente, ¿qué hacéis de más? ¿no hacen también así los Gentiles?
48Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.
48Sed, pues, vosotros perfectos, como vuestro Padre que está en los cielos es perfecto.