1Besede Agurja, Jakejevega sina; proroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:
1PALABRAS de Agur, hijo de Jachê: La profecía que dijo el varón á Ithiel, á Ithiel y á Ucal.
2Res, nespameten sem, bolj nego drugi, in umnosti človeške nimam,
2Ciertamente más rudo soy yo que ninguno, Ni tengo entendimiento de hombre.
3in nisem se učil modrosti in spoznanja Najsvetejšega nimam.
3Yo ni aprendí sabiduría, Ni conozco la ciencia del Santo.
4Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli? kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlje? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime? Povej, če veš?
4¿Quién subió al cielo, y descendió? ¿Quién encerró los vientos en sus puños? ¿Quién ató las aguas en un paño? ¿Quién afirmó todos los términos de la tierra? ¿Cuál es su nombre, y el nombre de su hijo, si sabes?
5Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.
5Toda palabra de Dios es limpia: Es escudo á los que en él esperan.
6Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.
6No añadas á sus palabras, porque no te reprenda, Y seas hallado mentiroso.
7Dvojega te prosim, ne odrekaj mi tega, dokler živim:
7Dos cosas te he demandado; No me las niegues antes que muera.
8Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene; ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,
8Vanidad y palabra mentirosa aparta de mí. No me des pobreza ni riquezas; Manténme del pan que he menester;
9da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.
9No sea que me harte, y te niegue, y diga, ¿Quién es Jehová? O no sea que siendo pobre, hurte, Y blasfeme el nombre de mi Dios.
10Ne črni hlapca pred gospodom njegovim, da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.
10No acuses al siervo ante su señor, Porque no te maldiga, y peques.
11Je rod, ki kolne očeta svojega in matere svoje ne blagoslavlja.
11Hay generación que maldice á su padre, Y á su madre no bendice.
12Je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje.
12Hay generación limpia en su opinión, Si bien no se ha limpiado su inmundicia.
13Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči in trepalnice njegove se povzdigujejo!
13Hay generación cuyos ojos son altivos, Y cuyos párpados son alzados.
14Je rod, čigar zobje so meči in kočniki njegovi noži, da požre uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi.
14Hay generación cuyos dientes son espadas, y sus muelas cuchillos, Para devorar á los pobres de la tierra, y de entre los hombres á los menesterosos.
15Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!
15La sanguijuela tiene dos hijas que se llaman, Trae, trae. Tres cosas hay que nunca se hartan; Aun la cuarta nunca dice, Basta:
16Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.
16El sepulcro, y la matriz estéril, La tierra no harta de aguas, Y el fuego que jamás dice, Basta.
17Oko, ki zasmehuje očeta in zameta pokorščino materi – izkljujejo krokarji potočni in požro mladi orli.
17El ojo que escarnece á su padre, Y menosprecia la enseñanza de la madre, Los cuervos lo saquen de la arroyada, Y tráguenlo los hijos del águila.
18Troje mi je prečudno, in četvero, česar ne umejem:
18Tres cosas me son ocultas; Aun tampoco sé la cuarta:
19pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu.
19El rastro del águila en el aire; El rastro de la culebra sobre la peña; El rastro de la nave en medio de la mar; Y el rastro del hombre en la moza.
20Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.
20Tal es el rastro de la mujer adúltera: Come, y limpia su boca, Y dice: No he hecho maldad.
21Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more prenašati:
21Por tres cosas se alborota la tierra, Y la cuarta no puede sufrir:
22pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,
22Por el siervo cuando reinare; Y por el necio cuando se hartare de pan;
23pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.
23Por la aborrecida cuando se casare; Y por la sierva cuando heredare á su señora.
24To četvero je majhno na zemlji, ali modrejše od modrijanov:
24Cuatro cosas son de las más pequeñas de la tierra, Y las mismas son más sabias que los sabios:
25mravlje, ljudstvo slabotno, vendar znašajo po leti hrano svojo:
25Las hormigas, pueblo no fuerte, Y en el verano preparan su comida;
26skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovju hiše svoje;
26Los conejos, pueblo nada esforzado, Y ponen su casa en la piedra;
27kobilice nimajo kralja, vendar gredó redoma skupaj;
27Las langostas, no tienen rey, Y salen todas acuadrilladas;
28kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami, a biva v palačah kraljevih.
28La araña, ase con las manos, Y está en palacios de rey.
29To troje ima lepo hojo, in četvero lepo stopa:
29Tres cosas hay de hermoso andar, Y la cuarta pasea muy bien:
30lev, junak med živalmi, ki se nikomur ne umakne;
30El león, fuerte entre todos los animales, Que no torna atrás por nadie;
31z opasanim ledjem konj, tudi kozel, in kralj, pri katerem je sklicana vojska.
31El lebrel ceñido de lomos; asimismo el macho cabrío; Y un rey contra el cual ninguno se levanta.
32Če si bil neumen, povzdigujoč sebe, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta!Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.
32Si caiste, fué porque te enalteciste; Y si mal pensaste, Pon el dedo sobre la boca.
33Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.
33Ciertamente el que exprime la leche, sacará manteca; Y el que recio se suena las narices, sacará sangre: Y el que provoca la ira, causará contienda.