1{Načelniku godbe; kakor ‚Lilije‘. Psalm Davidov.} Reši me, o Bog, ker vode so mi prišle že do duše.
1Al Músico principal: sobre Sosannim: Salmo de David. SALVAME, oh Dios, Porque las aguas han entrado hasta el alma.
2Pogrezam se v blato pregloboko, kjer ni tal pod nogo, zašel sem v globočino vodá, roj valov pritiska name.
2Estoy hundido en cieno profundo, donde no hay pie: He venido á abismos de aguas, y la corriente me ha anegado.
3S kričanjem sem se utrudil, vnelo se je grlo moje, oči moje pešajo, ko čakam svojega Boga.
3Cansado estoy de llamar; mi garganta se ha enronquecido; Han desfallecido mis ojos esperando á mi Dios.
4Več jih je, nego glave moje las, ki me črté brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti.
4Hanse aumentado más que los cabellos de mi cabeza los que me aborrecen sin causa; Hanse fortalecido mis enemigos, los que me destruyen sin por qué: He venido pues á pagar lo que no he tomado.
5O Bog, ti poznaš nespamet mojo in prestopki moji ti niso skriti.
5Dios, tú sabes mi locura; Y mis delitos no te son ocultos.
6Ne bodi jih spričo mene sram, ki tebe čakajo, o Gospod, GOSPOD nad vojskami; rdečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.
6No sean avergonzados por mi causa los que te esperan, oh Señor Jehová de los ejércitos; No sean confusos por mí los que te buscan, oh Dios de Israel.
7Zakaj zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota je pokrila obličje moje.
7Porque por amor de ti he sufrido afrenta; Confusión ha cubierto mi rostro.
8Tujec sem postal bratom svojim in neznanec matere svoje sinovom.
8He sido extrañado de mis hermanos, Y extraño á los hijos de mi madre.
9Kajti gorečnost za hišo tvojo me je razjedla, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, je zadelo mene.
9Porque me consumió el celo de tu casa; Y los denuestos de los que te vituperaban, cayeron sobre mí.
10Ko sem jokal in s postom pokoril dušo svojo, bilo mi je le v zasmehovanje.
10Y lloré afligiendo con ayuno mi alma; Y esto me ha sido por afrenta.
11Ko sem se oblačil v raševino, tedaj sem jim bil v pregovor.
11Puse además saco por mi vestido; Y vine á serles por proverbio.
12O meni govoričijo, kateri posedajo pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo.
12Hablaban contra mí los que se sentaban á la puerta, Y me zaherían en las canciones de los bebederos de sidra.
13Jaz pa – prošnja moja je do tebe, GOSPOD, ob času milosti. O Bog, po obilosti milosti svoje me usliši, po zveličalni resnici svoji.
13Empero yo enderezaba mi oración á ti, oh Jehová, al tiempo de tu buena voluntad: Oh Dios, por la multitud de tu misericordia, Por la verdad de tu salud, óyeme.
14Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, otet naj bodem sovražilcev svojih in iz globočin vodá.
14Sácame del lodo, y no sea yo sumergido: Sea yo libertado de los que me aborrecen, y del profundo de las aguas.
15Valovje vodá naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano.
15No me anegue el ímpetu de las aguas, Ni me suerba la hondura, Ni el pozo cierre sobre mí su boca.
16Odgovóri mi, GOSPOD, ker dobra je milost tvoja, po obilosti usmiljenja svojega ozri se v me.
16Oyeme, Jehová, porque apacible es tu misericordia; Mírame conforme á la multitud de tus miseraciones.
17In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu, ker v stiski sem, hitro mi odgovóri!
17Y no escondas tu rostro de tu siervo; Porque estoy angustiado; apresúrate, óyeme.
18Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupi!
18Acércate á mi alma, redímela: Líbrame á causa de mis enemigos.
19Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo, pred teboj so vsi sovražniki moji.
19Tú sabes mi afrenta, y mi confusión, y mi oprobio: Delante de ti están todos mis enemigos.
20Sramotenje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.
20La afrenta ha quebrantado mi corazón, y estoy acongojado: Y esperé quien se compadeciese de mí, y no lo hubo: Y consoladores, y ninguno hallé.
21Dá, za jed so mi dali žolča in v žeji moji so mi dali piti octa.
21Pusiéronme además hiel por comida, Y en mi sed me dieron á beber vinagre.
22Njih miza bodi pred njimi za zanko in brezskrbno njih življenje za zadrgo.
22Sea su mesa delante de ellos por lazo, Y lo que es para bien por tropiezo.
23Otemné naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.
23Sean oscurecidos sus ojos para ver, Y haz siempre titubear sus lomos.
24Izlij nanje jezo svojo in srd tvoj naj jih dohiti.
24Derrama sobre ellos tu ira, Y el furor de tu enojo los alcance.
25Pusto bodi njih bivališče, v šatorih njih ne bodi prebivalca.
25Sea su palacio asolado: En sus tiendas no haya morador.
26Kajti preganjajo njega, ki si ga ti udaril, in spletajo pripovedke o bolečini prebodencev tvojih.
26Porque persiguieron al que tú heriste; Y cuentan del dolor de los que tú llagaste.
27Pridevaj krivico njih krivici, in ne dosežejo naj pravičnosti tvoje.
27Pon maldad sobre su maldad, Y no entren en tu justicia.
28Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapišejo.
28Sean raídos del libro de los vivientes, Y no sean escritos con los justos.
29Jaz pa sem ubožen in v bolečini; rešitev tvoja, o Bog, postavi me na varno.
29Y yo afligido y dolorido, Tu salud, oh Dios, me defenderá.
30Hvalil bom ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem.
30Alabaré yo el nombre de Dios con cántico, Ensalzarélo con alabanza.
31To bode všeč GOSPODU bolj nego vol, junec z rogovi in z razdeljenimi parklji.
31Y agradará á Jehová más que sacrificio de buey, O becerro que echa cuernos y uñas.
32Ko bodo to videli krotki, se bodo veselili; naj oživi srce vaše, ki iščete Boga!
32Veránlo los humildes, y se gozarán; Buscad á Dios, y vivirá vuestro corazón.
33Zakaj GOSPOD se ozira na potrebne in jetnikov svojih ne zameta.
33Porque Jehová oye á los menesterosos, Y no menosprecia á sus prisioneros.
34Hvalijo naj ga nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.
34Alábenlo los cielos y la tierra, Los mares, y todo lo que se mueve en ellos.
35Zakaj Bog dá rešitev Sionu in sezida mesta Judova, da bodo stanovali tam in podedovali deželo.In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.
35Porque Dios guardará á Sión, y reedificará las ciudades de Judá; Y habitarán allí, y la poseerán.
36In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.
36Y la simiente de sus siervos la heredará, Y los que aman su nombre habitarán en ella.