1K tebi, GOSPOD, zaupno pribegam, sram me ne bodi nikdar.
1EN ti, oh Jehová, he esperado; No sea yo confuso para siempre.
2Po pravičnosti svoji me otmi in oprosti, nagni k meni uho svoje in reši me!
2Hazme escapar, y líbrame en tu justicia: Inclina tu oído y sálvame.
3Bodi mi skala prebivališča, kamor naj se vedno umikam; zapoved si dal, da bodem rešen, ker skala moja in trdnjava moja si ti.
3Séme por peña de estancia, adonde recurra yo continuamente: Mandado has que yo sea salvo; Porque tú eres mi roca, y mi fortaleza.
4Bog moj, reši me iz roke brezbožnika, iz pesti krivičneža in nasilnika.
4Dios mío, líbrame de la mano del impío, De la mano del perverso y violento.
5Zakaj ti si nada moja, Gospod Jehova, upanje moje od moje mladosti.
5Porque tú, oh Señor Jehová, eres mi esperanza: Seguridad mía desde mi juventud.
6Nate sem se opiral od rojstva, od osrčja matere moje si me odtrgal ti; tebi vedno velja hvalospev moj.
6Por ti he sido sustentado desde el vientre: De las entrañas de mi madre tú fuiste el que me sacaste: De ti será siempre mi alabanza.
7Kakor čudo sem bil mnogim, toda ti si moje pribežališče trdno.
7Como prodigio he sido á muchos; Y tú mi refugio fuerte.
8Usta moja bodo polna hvale tvoje, ves dan slave tvoje.
8Sea llena mi boca de tu alabanza, De tu gloria todo el día.
9Ne zavrzi me ob starosti času, ko peša krepkost moja, ne zapusti me.
9No me deseches en el tiempo de la vejez; Cuando mi fuerza se acabare, no me desampares.
10Kajti sovražniki moji govoré o meni, in oni, ki prežé na dušo mojo, se posvetujejo vkup,
10Porque mis enemigos han tratado de mí; Y los que acechan mi alma, consultaron juntamente.
11govoreč: Bog ga je zapustil, podite in zgrabite ga, ker nikogar ni, ki bi ga rešil.
11Diciendo: Dios lo ha dejado: Perseguid y tomadle, porque no hay quien le libre.
12Bog, ne bivaj daleč od mene, Bog moj, na pomoč mi hiti!
12Oh Dios, no te alejes de mí: Dios mío, acude presto á mi socorro.
13Osramoté se naj in poginejo nasprotniki duše moje, pokrijejo naj se z nečastjo in sramoto, kateri iščejo hudega meni.
13Sean avergonzados, fallezcan los adversarios de mi alma; Sean cubiertos de vergüenza y de confusión los que mi mal buscan.
14Jaz pa bom stanovitno čakal in vedno bolj te hvalil.
14Mas yo siempre esperaré, Y añadiré sobre toda tu alabanza.
15Usta moja hočejo oznanjati pravičnost tvojo, ves dan zveličalno pomoč tvojo, ker ne znam števil njenih.
15Mi boca publicará tu justicia Y tu salud todo el día, Aunque no sé el número de ellas.
16Pridem opevat mogočna dela Gospoda Jehove, s hvalo bom oznanjal pravičnost tvojo, samega tebe.
16Vendré á las valentías del Señor Jehová: Haré memoria de sola tu justicia.
17Bog, učil si me od mladosti, in še do sedaj oznanjam čuda tvoja.
17Oh Dios, enseñásteme desde mi mocedad; Y hasta ahora he manifestado tus maravillas.
18Zatorej tudi do starosti in do sivosti me ne zapusti, o Bog, da še oznanjam rame tvoje prihodnjemu rodu in moč tvojo vsem, ki še pridejo.
18Y aun hasta la vejez y las canas; oh Dios, no me desampares, Hasta que denuncie tu brazo á la posteridad, Tus valentías á todos los que han de venir.
19In pravičnost tvoja, o Bog, seza do nebes višave; kar si storil, je veliko; Bog, kdo je tebi enak?
19Y tu justicia, oh Dios, hasta lo excelso; Porque has hecho grandes cosas: Oh Dios, ¿quién como tú?
20Ti, ki si nam dal izkusiti stiske velike in hude, nas zopet oživiš in nas zopet izvlečeš iz brezen zemlje,
20Tú, que me has hecho ver muchas angustias y males, Volverás á darme vida, Y de nuevo me levantarás de los abismos de la tierra.
21velikost mojo pomnožiš in se obrneš, da me potolažiš.
21Aumentarás mi grandeza, Y volverás á consolarme.
22Tudi jaz te bom slavil s strunami in resnico tvojo, moj Bog; prepeval ti bodem s citrami, o svetnik Izraelov!
22Asimismo yo te alabaré con instrumento de salterio, Oh Dios mío: tu verdad cantaré yo á ti en el arpa, Oh Santo de Israel.
23Glasno se bodo radovale ustne moje, ko ti bom prepeval psalme, in duša moja, ki si jo odrešil.Tudi jezik moj bo oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker so z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni.
23Mis labios cantarán cuando á ti salmeare, Y mi alma, á la cual redimiste.
24Tudi jezik moj bo oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker so z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni.
24Mi lengua hablará también de tu justicia todo el día: Por cuanto fueron avergonzados, porque fueron confusos los que mi mal procuraban.