1David kralj pa je bil že star in prileten, in pokrivali so ga z odejami, a se ni ogrel.
1 Dawda zeen, a jiirey gooru mo. I n'a daabu nda bankaaray, amma a mana maa dungay.
2Zato so mu rekli služabniki njegovi: Poišče naj se za gospoda mojega, kralja, mlada devica, in naj stoji pri kralju in mu bodi strežnica ter naj spava v naročju njegovem, da se ogreje gospod moj, kralj.
2 A tamey binde ne a se: «Naŋ iri ma wandiyo kayna fo ceeci koyo iri bonkoono se, a ma kay mo bonkoono jine. A ma ni saajaw, a ma kani mo ni gande ra, zama koyo iri bonkoono ma du dungay.»
3In iskali so lepe mladenke po vseh krajih Izraelovih, in najdejo Abisago Sunamljanko ter jo pripeljejo h kralju.
3 I binde na wandiyo hanno ceeci Israyla laabo kulu me-a-me ra. I du Sunami wandiyo fo. A maa Abisag. I kande wandiya bonkoono do.
4Mladenka pa je bila zelo lepa, in postala je strežnica kralju in mu je služila; a kralj je ni spoznal.
4 Wandiya binde ga sogo gumo. A na koyo saajaw mo, ka may a se, amma bonkoono mana margu nd'a.
5Tedaj se je Adonija, sin Hagitin, povzdignil, rekoč: Jaz bom kraljeval! In oskrbi si voz in konj in petdeset mož, ki naj bi tekali pred njim.
5 Alwaato din Haggit ize Adoniya na nga boŋ beerandi ka ne: «Ay ga ciya bonkooni.» A na torkoyaŋ da bari-kariyaŋ da zajey mo soola, ngey boro waygu.
6In oče njegov ga nikdar ni užalil, da bi mu bil rekel: Zakaj si storil tako? Bil pa je tudi zelo lepe postave mož, in rojen je bil po Absalomu.
6 Za doŋ mo a baabo mana doona k'a dukurandi baa ce fo, danga a mana ne izo se: «Ifo se no ni na woone te?» Bora mo alboro sogo no nda cimi. Absalom banda no i n'a hay.
7In posvetoval se je z Joabom, sinom Zervijinim, in z duhovnikom Abiatarjem, in ona sta mu pomagala, hodeč za njim.
7 Kal a saaware nda Zeruwiya izo Yowab, da Alfa Abiyatar mo. Ngey mo na Adoniya gana k'a gaa.
8Ali Zadok duhovnik in Benaja, sin Jojadov, in Natan prorok in Simej in Rej in vojščaki, ki so bili Davidovi, niso bili pri Adoniju.
8 Amma Alfa Zadok da Yehoyda izo Benaya nda annabi* Natan, da Simey, da Rey, da soojey kaŋ yaŋ go Dawda se, ngey wo mana Adoniya gana.
9In Adonija pokolje ovac in volov in pitancev pri kamenu Zoheletu, ki je tik studenca Rogela, in povabi vse brate svoje, sinove kraljeve, in vse može Judove, kraljeve služabnike;
9 Adoniya binde na feeji da haw yaŋ wi, ngey da alman izeyaŋ kaŋ i kuru hal i naasu. I na woodin te Zohelet tondo jarga kaŋ go En-Rogel jarga tak-tak. A na nga nya-izey kulu ce, bonkoono izey kulu, da bonkoono goy-teerey Yahudancey kulu.
10toda Natana proroka in Benaja in vojščakov in Salomona, brata svojega, ni povabil.
10 Amma a mana annabi Natan ce, wala Benaya, wala soojey, wala nga kayne Suleymanu mo.
11Tedaj govori Natan Batsebi, materi Salomonovi, rekoč: Nisi li slišala, da je zakraljeval Adonija, sin Hagitin, in David, gospod naš, ne ve za to?
11 Gaa no Natan salaŋ Suleymanu nya Bat-Seba se ka ne: «Ni mana maa no kaŋ Haggit izo Adoniya ciya bonkooni, amma iri bonkoono Dawda mana bay woodin gaa?
12Sedaj pa pridi, daj, da ti svetujem, da bi rešila življenje sebi in sinu svojemu Salomonu.
12 Ni binde ma kaa, ay ga ni ŋwaaray no. Ay ma ni no saaware, ni ma du ka yana nda ni fundo da ni izo Suleymanu fundo mo.
13Pojdi in stopi h kralju Davidu in mu reci: Nisi li, gospod moj, kralj, prisegel meni, dekli svoji, in rekel: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem? Zakaj torej kraljuje Adonija?
13 Ma kaa ka koy ka furo bonkoono Dawda do ka ne a se: ‹Ya koyo ay bonkoono, manti ni ze ay, ni koŋŋa se ka ne kaŋ sikka si ay izo Suleymanu no ga ciya bonkooni ni banda ka goro ni karga boŋ? To, mate se no Adoniya ga ciya bonkooni?›
14Glej, ko boš tam še govorila s kraljem, pridem tudi jaz noter za teboj in potrdim besede tvoje.
14 A go mo, za ni goono ga salaŋ bonkoono se, ay mo, ay ga furo ka kaa ni banda. Ay mo ga ni sanno kulu gana ka gaabandi.»
15In Batseba pride h kralju v čumnato. Kralj pa je bil zelo star, in Abisaga Sunamljanka je stregla kralju.
15 Bat-Seba binde furo bonkoono do a kaniyaŋ fuwo ra. Bonkoono zeen gumo. Sunami waybora, Abisag mo goono ga bonkoono saajaw.
16In Batseba se pripogne in stori poklon kralju. In kralj vpraša: Kaj želiš?
16 Kala Bat-Seba kaa ka sombu ka sumbal bonkoono jine. Bonkoono ne: «Ifo no ni ga ba?»
17Ona mu pa reče: Gospod moj, ti si prisegel pri GOSPODU, Bogu svojem, dekli svoji: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem.
17 A ne bonkoono se: «Ay koyo, ni ze ay, ni koŋŋa se Rabbi ni Irikoyo maa ra ka ne kaŋ sikka si ay izo Suleymanu no ga koytaray ŋwa ni banda, a ga goro mo ni karga boŋ.
18In sedaj, glej, Adonija kraljuje, in ti, gospod moj, kralj, ne veš tega.
18 Sohõ mo a go, Adoniya no go ga may. Ni mo, koyo ay bonkoono, ni mana bay a gaa.
19In je zaklal obilo volov in pitancev in ovec ter je povabil vse sinove kraljeve in Abiatarja, duhovnika, in Joaba, poveljnika vojske, a Salomona, hlapca tvojega, ni povabil.
19 A na haw da alman kaŋ i kuru hal i naasu da feeji yaŋ wi ka gusam. A na ni izey kulu da Alfa Abiyatar da wonkoyo Yowab ce mo, amma i mana ni tamo Suleymanu ce.
20Ti pa, gospod moj, kralj – oči vsega Izraela se ozirajo v te, da jim poveš, kdo bo sedel na prestolu gospoda mojega, kralja, za teboj.
20 Ni mo, koyo ay bonkoono, Israyla kulu moy go ni gaa. I goono ga hangan ka maa boro kaŋ no ni ga ne ga goro koyo ay bonkoono karga boŋ a banda.
21Sicer se zgodi, ko bo legel gospod moj, kralj, k očetom svojim, da bodo šteli mene in sina mojega Salomona kakor dva grešnika.
21 Da manti yaadin, waati kaŋ koyo ay bonkoono ga kani nga kaayey banda, i ga in d'ay izo Suleymanu himandi taali-teeriyaŋ.»
22In glej, ko še govori s kraljem, pride Natan prorok.
22 Amma za waybora goono ga salaŋ bonkoono se ya-cine day, kala annabi Natan mo go, a kaa ka furo.
23In naznanijo kralju, rekoč: Glej, Natan prorok. In ko stopi pred kralja, se pokloni pred kraljem z obrazom do tal.
23 I ci bonkoono se ka ne: «Annabi Natan neeya.» Waato kaŋ a furo bonkoono jine, a sombu bonkoono jine hala ganda.
24In Natan reče: Gospod moj, kralj, si li ti rekel: Adonija bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem?
24 Natan mo ne: «Ya koyo ay bonkoono, Adoniya no ni ne ga ciya bonkooni ni banda, ka goro ni karga boŋ, wala?
25Kajti danes je šel doli in zaklal obilo volov in pitancev in ovac ter je povabil vse sinove kraljeve in poveljnike vojske in Abiatarja duhovnika; in glej, jedo in pijejo pred njim ter govore: Živel kralj Adonija!
25 Zama hunkuna a zumbu ka haw da almaney kaŋ i kuru hal i naasu da feeji yaŋ wi ka gusam. A na ni izey kulu nda wongu jine borey ce mo, da Alfa Abiyatar. Guna mo, i goono ga ŋwa ka haŋ a jine ka ne: ‹Bonkoono Adoniya aloomaro ma gay!›
26Mene pa, mene hlapca tvojega, in Zadoka duhovnika in Benaja, sina Jojadovega, in hlapca tvojega Salomona ni povabil.
26 Amma ay wo, ni tamo, da Alfa Zadok da Yehoyda izo Benaya, da ni tamo Suleymanu, a mana iri ce.
27Se li je ta stvar napravila po gospodu mojem, kralju? Pa nisi oznanil hlapcem svojim, kdo bo sedel na prestolu gospoda mojega, kralja, za njim?
27 Wala koyo ay bonkoono no ka muraadu woodin te, ni man'a bangandi mo iri, ni bannyey se, ka ne boro kaŋ ga goro koyo ay bonkoono karga boŋ a banda?»
28Nato kralj odgovori in reče: Pokličite mi Batsebo. In ona stopi pred kralja in se postavi pred njim.
28 Gaa no Dawda tu ka ne: «Wa Bat-Seba ce ay se.» Waybora binde kaa bonkoono do ka kay bonkoono jine.
29In kralj priseže in veli: Kakor res živi GOSPOD, ki je rešil dušo mojo iz vseh nadlog:
29 Bonkoono mo ze ka ne: «Ay ze da Rabbi fundikoono, nga kaŋ n'ay fundo fansa masiibey kulu ra.
30kakor sem ti prisegel pri GOSPODU, Bogu Izraelovem, rekši: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na prestolu mojem namesto mene, res, tako storim danes.
30 Haciika, sanda mate kaŋ ay jin ka ze d'a ni se Rabbi, Israyla Irikoyo boŋ, kaŋ ay ne: ‹Haciika ni izo Suleymanu no ga te bonkooni ay banda, nga mo no ga goro ay karga boŋ ay nango ra.› Yaadin cine no ay ga te hunkuna, kaŋ sinda sikka.»
31Tedaj se pripogne Batseba z obrazom do tal in stori kralju poklon ter reče: Naj živi gospod moj, kralj David, vekomaj!
31 Alwaato din binde Bat-Seba na nga moyduma ye ganda ka sumbal bonkoono jine ka ne: «Koyo ay bonkoono Dawda aloomaro ma gay hal abada.»
32In kralj David veli: Pokličite mi Zadoka duhovnika in Natana proroka in Benaja, sina Jojadovega. In pridejo pred kralja.
32 Bonkoono Dawda ne: «Wa Alfa Zadok da annabi Natan, da Yehoyda izo Benaya ce ay se.» I kaa bonkoono jine.
33In kralj jim veli: Vzemite s seboj hlapce gospoda svojega in dajte Salomonu, sinu mojemu, jezditi na mojem mezgu ter ga peljite doli h Gihonu.
33 Bonkoono ne i se: «Wa araŋ koyo goy-teerey sambu ka kond'ey araŋ banda. Wa ay izo Suleymanu daŋ a ma kaaru ay alambaana boŋ, araŋ ma kond'a Jihon.
34In tam naj ga pomazili Zadok duhovnik in Natan prorok za kralja Izraelu, in trobite na trobento ter recite: Naj živi kralj Salomon!
34 Alfa Zadok da annabi Natan mo ma ji soogu a boŋ noodin, a ma ciya bonkooni Israyla boŋ. Araŋ ma hilli kar ka ne: ‹Bonkoono Suleymanu aloomaro ma gay!›
35Potem pojdete gori za njim, in on pride sem ter sede na moj prestol, zakaj kraljeval bo na mojem mestu, in jaz sem ukazal zanj, da bodi vojvoda Izraelu in Judi.
35 Za noodin araŋ ma kaaru k'a gana, nga mo ma kaa ka goro ay karga boŋ, zama a ga ciya bonkooni ay nango ra. Ay n'a daŋ mo a ma ciya Israyla nda Yahuda mo se jine boro.»
36In Benaja, sin Jojadov, odgovori kralju in reče: Amen! GOSPOD, Bog gospoda mojega, kralja, naj reče istotako!
36 Kala Yehoyda izo Benaya tu bonkoono se ka ne: «Amin! Rabbi Irikoy, koyo ay bonkoono wano, a ma yadda nda woodin mo!
37Kakor je bil GOSPOD z gospodom mojim, kraljem, tako bodi s Salomonom in poveličaj mu prestol bolj, nego ga je poveličal gospodu mojemu, kralju Davidu.
37 Sanda mate kaŋ cine Rabbi goro nin, koyo ay bonkoono banda, a ma goro yaadin cine mo Suleymanu banda. A ma naŋ mo a karga ma bisa koyo ay bonkoono Dawda wano beeray.»
38Zadok duhovnik torej in Natan prorok in Benaja, sin Jojadov, in Keretejci in Peletejci gredo doli ter posade Salomona na mezga kralja Davida in ga peljejo h Gihonu.
38 Alfa Zadok binde, da annabi Natan, da Yehoyda izo Benaya, da bonkoono doogarey, i koy ka Suleymanu daŋ a ma kaaru bonkoono Dawda alambaana boŋ. I kand'a Jihon.
39In Zadok duhovnik vzame rog z oljem iz Šatora in pomazili Salomona. In zatrobijo na trobento, in vse ljudstvo kliče: Naj živi kralj Salomon!
39 Alfa Zadok mo na jiyo hillo sambu hukumo ra, k'a soogu Suleymanu boŋ. I na hilli kar. Jama kulu mo ne: «Bonkoono Suleymanu aloomaro ma gay!»
40In vse ljudstvo je šlo gori v mesto za njim, in množica je godla na piščali in se veselila z velikim veseljem, da je zemlja odmevala od njih glasu.
40 Jama kulu mo ziji a banda k'a gana, i goono ga seeseyaŋ kar ka te farhã nda bine kaani gumo, kala baa laabo kortu i kosongo sabbay se.
41In Adonija in vsi gostje, ki so bili ž njim, zaslišijo to, ko so končali pojedino. In ko Joab čuje trobente glas, reče: Čemu je ta šum v mestu kakor ob vstaji?
41 Adoniya mo, nga nda yawey kulu kaŋ yaŋ go a banda, waato kaŋ i ŋwa ka ban, i maa kosongo. Waato kaŋ Yowab mo maa hillo karyaŋo, a ne: «Ifo ga ti kosongu woone sabaabu, kaŋ kwaara laakalo tun?»
42Ko še govori, glej, prispeje Jonatan, sin Abiatarja duhovnika, in Adonija reče: Pridi sem, kajti vrl si mož in neseš dobro poročilo.
42 Za a go sanno ciyaŋ gaa, kala Alfa Abiyatar izo Yonata kaa. Adoniya mo ne: «Ma furo, zama ni ya boro hanno no. Ni ga kaa mo da baaru hanno.»
43In Jonatan odgovori in reče Adoniju: V resnici je gospod naš, kralj David, postavil Salomona za kralja!
43 Yonata mo tu ka ne Adoniya se: «Haciika iri bonkoono Dawda na Suleymanu daŋ koytaray.
44In kralj je ž njim poslal Zadoka duhovnika in Natana proroka in Benaja, sina Jojadovega, in Keretejce in Peletejce, in so ga posadili na kraljevega mezga,
44 Bonkoono na Alfa Zadok da annabi Natan da Yehoyda izo Benaya, da koyo doogarey donton a banda. I na Suleymanu kaarandi bonkoono alambaana boŋ.
45in Zadok duhovnik in Natan prorok sta ga pomazilila za kralja pri Gihonu. In prišli so gori odondod z veseljem, da se je mesto razburilo. To je šum, ki ste ga slišali.
45 Alfa Zadok da annabi Natan mo na ji soogu a boŋ a ma ciya bonkooni Jihon ra. Za noodin no i kaaru. I go ga farhã hala kwaara kulu mo yooje. Nga no ga ti kosongo kaŋ araŋ goono ga maa din.
46In Salomon je že tudi zasedel prestol kraljestva.
46 Suleymanu goono mo ga goro koytaray karga boŋ.
47In vrhutega so prišli kraljevi hlapci blagoslavljat gospoda našega, kralja Davida, govoreč: Bog tvoj naj stori ime Salomonovo bolj sloveče nego tvoje ime in poveliča prestol njegov bolj nego tvoj prestol. In kralj se je poklonil Bogu na postelji svoji.
47 Hala mo faadancey kaa zama ngey ma bonkoono Dawda albarkandi, ka ne: ‹Ni Irikoyo ma bonkoono Suleymanu maa beerandi ni maa boŋ. A ma naŋ mo a karga ma bisa ni wano.› Bonkoono mo sududu nga dima boŋ.
48In kralj je tudi rekel takole: Hvaljen bodi GOSPOD, Bog Izraelov, ki mi je dal danes sedečega na prestolu mojem, da moje oči to še vidijo.
48 Bonkoono na woone mo ci ka ne: ‹Wa Rabbi Israyla Irikoyo sifa, nga kaŋ na _iri|_ no boro fo kaŋ ga goro ay karga boŋ hunkuna, ay moy mo go ga di a.› »
49In vsi gostje Adonijevi se prestrašijo ter vstanejo in odidejo vsak svojim potom.
49 Kala Adoniya yawey kulu humburu. I tun ka dira, boro kulu te nga boŋ ciine.
50Adonija pa, boječ se Salomona, vstane in odide ter se oprime oltarjevih rogov.
50 Humburkumay na Adoniya di Suleymanu sabbay se. A binde tun ka koy ka sargay feema hilley di.
51In povedali so Salomonu, rekoč: Glej, Adonija se boji kralja Salomona, in glej, drži se, rogov oltarja in govori: Naj mi priseže danes kralj Salomon, da ne ubije hlapca svojega z mečem.
51 I ci Suleymanu se ka ne: «Guna, Adoniya neeya, a go ga humburu Bonkoono Suleymanu. Zama guna, a na sargay feema hilley di. A goono ga ne: ‹Bonkoono Suleymanu ma ze ay se hunkuna, hala nga si ay, nga bannya beeri nda takuba.› »
52In Salomon veli: Ako se izkaže vrlega moža, mu las ne pade z glave na tla; ako se pa hudoba najde pri njem, mora umreti.Pošlje torej Salomon in ga pripeljejo od oltarja. In pride ter se pokloni kralju Salomonu, in Salomon mu reče: Pojdi v hišo svojo!
52 Kala Suleymanu ne: «Hala day a na nga boŋ cabe boro hanno, a hamni folloŋ si kaŋ ganda. Amma d'i na laala gar a do, a ga bu.»
53Pošlje torej Salomon in ga pripeljejo od oltarja. In pride ter se pokloni kralju Salomonu, in Salomon mu reče: Pojdi v hišo svojo!
53 Bonkoono Suleymanu binde donton k'a zumandi k'a kaa feema boŋ. A kaa binde ka sombu ka sumbal Bonkoono Suleymanu se. Suleymanu mo ne a se: «Koy ni kwaara.»