¹In zgodi se po teh rečeh, da je imel Nabot Jezreelčan vinograd, ki je bil v Jezreelu poleg palače Ahaba, kralja v Samariji.

¹ Hayey din banda Nabot Yezreyel bora gonda reyzin* kali Yezreyel ra, Samariya bonkoono Ahab faada jarga.

²In Ahab ogovori Nabota in reče: Daj mi svoj vinograd, da si napravim iz njega zelnik, ker je blizu, tik hiše moje, in dam ti zanj boljši vinograd, ali, če ti je prav, dam ti srebra zanj, kolikor je vreden.

² Kala Ahab salaŋ Nabot se ka ne: «Ay no ni reyzin kalo a ma ciya ay wane foy jiney kali, zama a ga maan ay windo. Ay mo ya ni no kaliyaŋ kaŋ boori ka bisa ni wano wo, wala mo da ni ga ba, ay m'a darza bana ni se da nooru.»

³Nabot pa reče Ahabu: GOSPOD mi ne daj, da bi dal očetov svojih dediščino tebi!

³ Nabot ne Ahab se: «Rabbi m'ay waa d'ay m'ay kaayey tubo no ni se.»

⁴In Ahab pride domov hude volje in srdit zaradi besede, ki mu jo je govoril Nabot Jezreelčan; kajti dejal mu je: Nikar ti ne dam očetov svojih dediščine! In leže na posteljo, obrne obraz in noče užiti kruha.

⁴ Ahab furo nga fuwo ra da bine tiŋay kaŋ kaani si no, Yezreyel bora Nabot sanno se kaŋ a ci a se, zama a ne: «Ay s'ay baaba tubu kalo no ni se.» Kal a kani nga daaro boŋ ka nga moyduma bare ka wangu ka ŋwa.

⁵Tedaj pride noter k njemu Jezabela, žena njegova, in ga ogovori: Zakaj je duh tvoj tako užaljen, da še kruha ne ješ?

⁵ Amma a wande Yezabel kaa a do ka ne a se: «Ifo se no ni bine sara ya-cine, hala ni si ŋwa?»

⁶In ji reče: Ker sem govoril z Nabotom Jezreelčanom in mu rekel: Daj mi vinograd svoj za denar, ali pa ti dam, če ti je pogodu, drug vinograd zanj; on pa mi je odgovoril: Ne dam ti vinograda svojega!

⁶ A ne wando se: «Zama ay salaŋ Yezreyel bora Nabot se ka ne a se: ‹Ma ni reyzin kalo neera ay se. Da manti yaadin mo no, da ni ga ba, ay ga ni no kalo wo banandi.› Amma a tu ka ne ay se: ‹Ay s'ay kalo no ni se!› »

⁷In Jezabela, žena njegova, mu reče: Ne vladaš li ti sedaj kraljestva Izraelovega? Vstani in jej kruh in bodi dobre volje! Jaz ti hočem dati vinograd Nabota Jezreelčana.

⁷ Kala a wando Yezabel ne a se: «Sohõ manti nin no goono ga Israyla may bo? Tun ka ŋwa, ni bina ma farhã mo. Ay ga ni no Yezreyel bora Nabot reyzin kalo.»

⁸Nato napiše liste v imenu Ahabovem in jih zapečati ž njegovim pečatom, in pošlje liste starejšinam in plemenitnikom, ki so prebivali z Nabotom v mestu njegovem.

⁸ Waybora mo na tirayaŋ hantum Ahab maa boŋ, ka bonkoono kawaatimo kar i gaa ka tirey samba i ma koy arkusey da koy kayney do kaŋ yaŋ ngey da Nabot go care banda kwaara ra.

⁹In pisala je v listih takole: Razglasite post in posadite Nabota med prvake ljudstva;

⁹ Tirey ra a hantum ka ne: «Wa mehaw fe ka Nabot daŋ jama jine.

¹⁰in postavite dva moža, otroka Belijalova, proti njemu, da pričujeta zoper njega: Proklel si Boga in kralja. Nato ga peljite ven in ga lučajte s kamenjem, da umrje.

¹⁰ I ma boro hinka suuban boro yaamey ra, i ma furo a jine ka seeda a boŋ ka ne: ‹Ni na Irikoy da bonkoono mo kayna.› Gaa no i ma kond'a taray k'a catu-catu nda tondiyaŋ kal a ma bu.»

¹¹In njegovi someščani, starejšine in plemenitniki, ki so prebivali v mestu njegovem, store, kakor jim je Jezabela ukazala, prav kakor je bilo ukazano v listih, ki jih jim je poslala.

¹¹ Ngey din, a kwaara borey binde, danga arkusey da jine borey kaŋ goono ga goro a kwaara ra, i te sanda mate kaŋ Yezabel donton i se, mate kaŋ cine i hantum tirey ra din boŋ, kaŋ a samba i se.

¹²Razglasijo post in posade Nabota med prvake ljudstva.

¹² I na mehaw fe ka Nabot daŋ borey jine.

¹³In prideta tista dva moža, otroka Belijalova, in stopita predenj, in tista moža Belijalova izpričata zoper Nabota vpričo ljudstva, govoreč: Nabot je proklel Boga in kralja. Tedaj ga odvedejo iz mesta in ga lučajo s kamenjem, da je umrl.

¹³ Kala boro hinka din, boro yaamey kaa ka goro a jine. Boro yaamey din binde na seeda no a boŋ, sanda Nabot boŋ nooya, jama jine. I ne: «Ni na Irikoy da bonkoono kulu kayna.» Woodin banda i konda Nabot birno banda taray k'a catu-catu nda tondiyaŋ kal a bu.

¹⁴Nato pošljejo k Jezabeli in sporoče: Nabot je s kamenjem posut in mrtev.

¹⁴ Waato din gaa i donton ka ci Yezabel se ka ne: «I na Nabot catu-catu nda tondiyaŋ, a bu mo.»

¹⁵In kakor hitro zasliši Jezabela, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, veli Jezabela Ahabu: Vstani, posedi vinograd Nabota Jezreelčana, ki ti ga ni hotel dati za denar, kajti Nabot ne živi več, mrtev je.

¹⁵ A ciya binde, waato kaŋ Yezabel maa baaru kaŋ i na Nabot catu-catu nda tondiyaŋ kal a bu, kala Yezabel ne Ahab se: «Tun ka Yezreyel bora Nabot reyzin* kalo kaŋ a wangu ka neera ni se da nooru din tubu, zama Nabot sinda fundi, amma buuko no.»

¹⁶In ko Ahab sliši, da je Nabot mrtev, vstane precej, da bi šel doli v vinograd Nabota Jezreelčana in ga vzel v posest.

¹⁶ A ciya binde, waati kaŋ Ahab maa Nabot buuyaŋo baaru, kala Ahab tun zama nga ma zulli ka koy Yezreyel bora Nabot reyzin kalo do, nga m'a ta se.

¹⁷A beseda GOSPODOVA pride Eliju Tisbljanu, veleč:

¹⁷ Kala Rabbi sanno kaa Iliya Tisbi bora do ka ne:

¹⁸Vstani, pojdi doli naproti Ahabu, kralju Izraelovemu, ki prebiva v Samariji; glej, on je v vinogradu Nabotovem, kamor je šel, da ga vzame v posest.

¹⁸ «Tun ka zumbu ka Israyla bonkoono Ahab kubay, nga kaŋ go Samariya da goray. Guna, a go Nabot reyzin kalo ra, naŋ kaŋ a koy zama nga m'a tubo ta.

¹⁹In govóri mu, rekoč: Tako pravi GOSPOD: Nisi li ubil in po sili vzel? In govóri ž njim in reci: Tako pravi GOSPOD: Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo lizali tudi tvojo, prav tvojo.

¹⁹ Ni ma salaŋ a se ka ne: Haŋ kaŋ Rabbi ci neeya: Ni wi ka tubu ŋwa no, wala? Ni ma salaŋ a se koyne ka ne: Haŋ kaŋ Rabbi ci neeya: To, nango kaŋ hansey na Nabot kuro loogu din, hansey ga ni mo kuro loogu noodin, oho, ni bumbo wano.»

²⁰In Ahab reče Eliju: Si me li našel, sovražnik moj? On odgovori: Našel sem te, zato ker si se prodal, da delaš, kar je hudo v očeh GOSPODOVIH.

²⁰ Ahab ne Iliya se: «Ni n'ay kaa taray nooya, ya nin ay ibara?» Iliya tu ka ne: «Ay na ni kaa taray no, zama ni na ni boŋ neera goy laalo teeyaŋ se Rabbi jine.

²¹Glej, jaz pripravim nesrečo nadte in dočista te izmetem, in iztrebim od Ahabovih vsakega moškega, sužnja in prostega v Izraelu,

²¹ Guna, ay go ga laaliyaŋ candi ka kande ni boŋ. Ay ga ni haabu-haabu parkatak, ay ma ize alboro kulu alandaaba Ahab se, ngey kaŋ yaŋ goono ga daabu da ngey kaŋ yaŋ go taŋante Israyla ra.

²²in storim s hišo tvojo kakor s hišo Jeroboama, sina Nebatovega, in kakor s hišo Baasa, sina Ahijevega, zaradi draženja, s katerim si me dražil, in da si Izraela zapeljeval v greh.

²² Ay ga ni windo ciya mo sanda Yerobowam Nebat izo windo cine, da Ahiya izo Baasa windo cine, zukuyaŋo kaŋ ni n'ay bina zuku nd'a se. Ni na Israyla daŋ i ma zunubi te mo.»

²³Tudi o Jezabeli je govoril GOSPOD in rekel: Psi bodo žrli Jezabelo ob obzidju jezreelskem.

²³ Yezabel ciine ra mo, Rabbi ne: «Hansiyaŋ ga Yezabel ŋwa Yezreyel laabo me gaa.

²⁴Kdor umre od Ahabovih v mestu, ga bodo žrli psi, in njega, ki umre na polju, bodo žrle ptice nebeške.

²⁴ Boro kaŋ bu Ahab do haray kwaara ra, hansey g'a ŋwa. Boro kaŋ bu saajo ra mo, beene curey g'a ŋwa.»

²⁵(Saj ni bilo nikogar mimo Ahaba, ki se je prodal, da bi delal, kar je zlo v očeh GOSPODOVIH, ker ga je izpodbadala Jezabela, žena njegova.

²⁵ Amma Ahab cine si no kaŋ na nga boŋ neera nga ma goy laalo te Rabbi jine, mate kaŋ a wande Yezabel n'a tuti.

²⁶In velike gnusobe je počenjal s tem, da je hodil za grdimi maliki, prav po vsem, kar so delali Amorejci, ki jih je GOSPOD zapodil pred sinovi Izraelovimi.)

²⁶ A na fanta goy te mo gumo tooru ganayaŋ ra, hay kulu kaŋ Amorancey ga te boŋ, ngey kaŋ yaŋ Rabbi tuti ka hibandi ka kaa Israyla izey jine.

²⁷In ko je Ahab slišal te besede, si raztrga oblačila in dene raševnik na telo in se posti in spi v raševniku ter hodi pohlevno.

²⁷ A ciya binde, waato kaŋ Ahab maa sanney din, kal a na nga bankaaray tooru-tooru, ka bufu daŋ nga gaahamo gaa, ka fay da ŋwaari, ka kani bufo ra. A soobay ka dira kayna-kayna.

²⁸Tedaj pride beseda GOSPODOVA Eliju Tisbljanu in reče:Vidiš li, kako se je Ahab ponižal pred menoj? Ker se ponižuje pred menoj, ne pripravim nesreče v dneh njegovih; v dneh sinu njegovega pošljem nesrečo nad hišo njegovo.

²⁸ Kala Rabbi sanno kaa Tisbi bora Iliya do ka ne:

²⁹Vidiš li, kako se je Ahab ponižal pred menoj? Ker se ponižuje pred menoj, ne pripravim nesreče v dneh njegovih; v dneh sinu njegovega pošljem nesrečo nad hišo njegovo.

²⁹ «Ni di mate kaŋ cine Ahab goono ga nga boŋ kaynandi nd'a ya-cine ay jine? Za kaŋ a na nga boŋ kaynandi ay jine, ay si kande masiiba nga din jihaado ra. Kal a izo jihaadi ra no ay ga kande masiiba din a dumo boŋ.»