¹In kralj Salomon je kraljeval vsemu Izraelu.

¹ Bonkoono Suleymanu goono ga te bonkooni Israyla kulu boŋ.

²In ti so knezi, ki jih je imel: Azarija, sin Zadokov, duhovnik;

² A goy-teeri beerey neeya: Zadok izo Azariya ga ti alfaga*.

³Elihoref in Ahija, sinova Sisova, sta bila pisarja; Josafat, sin Ahiludov, je bil deželni letopisec;

³ Sisa izey Elihoref da Ahiya, sanni hantumkoy no. Ahilud izo Yehosafat no ga baaru hantum.

⁴in Benaja, sin Jojadov, je bil nad vojsko, in Zadok in Abiatar sta bila duhovnika;

⁴ Yehoyda ize Benaya, nga mo go wongu marga boŋ. Zadok da Abiyatar, ngey wo alfagayaŋ no.

⁵Azarija pa, sin Natanov, je bil nad uradniki, in Zabud, sin Natanov, je bil prvi dvorjan, kraljev prijatelj;

⁵ Natan izo Azariya, nga mo go laabu koy kayney boŋ. Natan izo Zabud, alfaga no da bonkoono coro.

⁶in Ahisar je bil nad dvorcem in Adoniram, sin Abdov, je bil nad davščinami.

⁶ Ahisar mo go bonkoono almayaaley boŋ. Abda izo Adoniram mo go doole izey sanni boŋ.

⁷In Salomon je imel dvanajst uradnikov nad vsem Izraelom, ki so oskrbovali kralja in družino njegovo z živežem: vsak je imel oskrbovati po en mesec v letu.

⁷ Suleymanu gonda laabukoy kayna way cindi hinka Israyla kulu boŋ, kaŋ yaŋ ga bonkoono d'a windo ŋwaaro soola. I ra afo kulu goy neeya a ma soolayaŋ te handu fo jiiro ra.

⁸In ta so njih imena: Benhur na Efraimskem gorovju,

⁸ I maayey neeya: Ben Hur, Ifraymu tondey laabo ra wane.

⁹Bendeker v Makazu in v Saalbimu in Betsemesu in Elon-bethananu;

⁹ Ben-Deker go Makaz, da Saalabbin da Bayt-Semes, da Elon-Bayt-Hanan ra.

¹⁰Benhesed v Arubotu, njemu je pripadalo Soko in vsa pokrajina Heferska;

¹⁰ Ben-Hesed go Arubot ra. (Nga no ka bara nda Soko nda Hefer laabo kulu.)

¹¹Ben-abinadab na vsem hribovju Dorskem; on je imel Tafato, hčer Salomonovo, za ženo;

¹¹ Ben-Abinadab go Dor tudey kulu ra, (a wande ga ti Suleymanu ize way Tafat.)

¹²Baana, sin Ahiludov, v Taanahu in Megidu in v vsem Betseanu, ki je poleg Zaretana pod Jezreelom, od Betseana do Abel-mehole, tja daleč nasproti Jokmeamu;

¹² Baana, Alihud izo go Taanak da Mejiddo ra, da Bayt-Seyan kulu kaŋ go Zaretan tanjay, Yezreyel cire, za Bayt-Seyan gaa kal a ma koy Abel-Mehola, ka koy hala Yokmeyam jine.

¹³Bengeber v Ramot-gileadu; njemu so pripadali trgi Jaira, sina Manaseja, ki so v Gileadu, njegov je bil kraj Argob, ki je v Basanu, šestdeset velikih mest z okopi in bronastimi zapahi;

¹³ Ben-Geber mo go Ramot-Jileyad ra. (Nga no ka bara nda Manasse ize Yayir kwaarey, kaŋ yaŋ go Jileyad ra, hala nda Argob laabo mo kaŋ go Basan ra, a wane no. Kwaara beeriyaŋ nooya, ngey boro waydu kaŋ yaŋ i kulu gonda cinari nda guuru-say karangaleyaŋ.)

¹⁴Ahinadab, sin Idov, v Mahanaimu;

¹⁴ Iddo izo Ahinadab go Mahanayim ra.

¹⁵Ahimaaz v Neftaliju; on je tudi vzel Basemato, hčer Salomonovo, za ženo;

¹⁵ Ahimaz go Naftali kunda ra. (Nga mo na Suleymanu ize way Basematu sambu ka te nga wande.)

¹⁶Baana, sin Husajev, v Aserju in Alotu;

¹⁶ Baana Husay izo go Aser kunda nda Beyalot ra.

¹⁷Josafat, sin Parnahov, v Isaharju;

¹⁷ Faruwa izo Yehosafat go Isakar kunda ra.

¹⁸Simej, sin Elov, v Benjaminu;

¹⁸ Ela izo Simey go Benyamin kunda ra.

¹⁹Geber, sin Urijev, v Gileadski pokrajini, v deželi Sihona, kralja Amorejcev, in Oga, kralja v Basanu; in on je bil edini uradnik v pokrajini.

¹⁹ Uri izo Geber go Jileyad laabo ra. Amorancey bonkoono Sihon laabu no waato, da Basan bonkoono Og wano mo. Nga hinne no ga ti laabukoy kayna laabo din ra.

²⁰Juda in Izrael sta bila mnogoštevilna kakor pesek, ki ga je ob morju obilo; jedli so in pili ter se veselili.

²⁰ Yahuda nda Israyla ga baa sanda teeku me gaa taasi cine, baayaŋ se. I go ga ŋwa ka haŋ ka maa kaani.

²¹In Salomon je gospodoval vsem kraljestvom od velereke do dežele Filistejcev in do egiptovske meje: prinašali so mu darila in služili Salomonu vse dni življenja njegovega.

²¹ Suleymanu go ga may za isa beero gaa kal a ma koy hala Filistancey laabo gaa, ka koy koyne Misira hirro gaa. Laabey din borey kande jangal, i goono ga may Suleymanu se mo a fundo jirbey me-a-me ra.

²²In Salomonov potrebni živež na dan je bil: trideset meric bele moke in šestdeset meric druge moke,

²² Suleymanu windo zaari fo ŋwaari alkama hamni gumbutu waranza no, da sayir* hamni gumbutu waydu.

²³deset pitanih volov in dvajset pašnih volov in sto ovac razen jelenov, srn in srnjakov in pitane perutnine.

²³ Haw kaŋ i kuru farro ra mo, iway. Haw kaŋ i kuru saajo ra mo waranka, da feeji zangu, kaŋ waana ganji hamey: jeeriyaŋ da ŋweyaŋ da curoyaŋ.

²⁴Kajti imel je gospostvo nad vsemi pokrajinami na tej strani velereke, od Tifsaha do Gaze, nad vsemi kralji tostran reke; in imel je mir na vseh straneh naokoli.

²⁴ Zama a ga may nangu kulu isa beero se ne-haray, za Tifsa kal a ma koy Gaza, da isa beero se ne-haray bonkooney kulu boŋ. A na laakal kanay goray te nga nda nangey kulu kaŋ yaŋ g'a windi.

²⁵In Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove.

²⁵ Yahuda nda Israyla goro baani samay. Boro fo kulu goro nga reyzin* nya do, da nga jeejay* nya cire, za Dan gaa kal a ma koy Beyer-Seba, Suleymanu jirbey kulu ra.

²⁶In Salomon je imel štirideset tisoč jasli za vprežne konje in dvanajst tisoč konj za ježo.

²⁶ Suleymanu gonda bari kangay zambar waytaaci nga torkey bariyey se. A gonda mo bari-kari zambar way cindi hinka.

²⁷In tisti uradniki so oskrbovali živež kralju Salomonu in vsem, ki so jedli pri kraljevi mizi, vsak v svojem mesecu, in so pazili, da ni ničesar primanjkalo.

²⁷ Laabukoy kayney din binde na ŋwaari margu Bonkoono Suleymanu se, da borey kulu kaŋ yaŋ ga kaa Bonkoono Suleymanu do ngey ma ŋwa se, boro fo kulu mo nga hando ra. I mana naŋ i ma jaŋ hay fo kulu.

²⁸Tudi ječmen in slamo za konje in mezge so spravljali na mesto, kjer je bilo treba, vsak po svojem naročilu.

²⁸ Sayir mo da bari subu bariyey se, da bari kaŋ yaŋ ga zuru nda waasi, i kand'ey nangey kaŋ laabukoy kayney go, boro kulu haŋ kaŋ i n'i lordi din boŋ.

²⁹In Bog je dal Salomonu modrosti in razumnosti jako obilo in širokosti srca kakor peska, ki je ob morskem bregu.

²⁹ Irikoy na Suleymanu no bayray da fahamay kaŋ ga baa, da laakal feerante, sanda taasi kaŋ go teeku me gaa cine.

³⁰In večja je bila modrost Salomonova nego modrost vseh sinov na Jutrovem in vsa modrost Egipčanov.

³⁰ Suleymanu bayra binde bisa wayna funay haray borey kulu waney, da Misira bayray kulu.

³¹Kajti modrejši je bil nego vsi ljudje, nego Etan Ezrahovec in Heman in Kalkol in Darda, sinovi Maholovi, in glas imena njegovega je šel po vseh narodih naokrog.

³¹ Zama a bisa borey kulu bayray, a bisa Ezra bora, Etan, da Mahol izey Heman, da Kalkol, da Darda. A maa beera mo go dumi kulu ra kaŋ yaŋ goono g'a windi.

³²In govoril je tri tisoč pregovorov in pesmi njegovih je bilo tisoč in pet.

³² A na yaasay sanni ize zambar hinza te, a dooney mo zambar fo nda igu no.

³³In govoril je o drevju, od cedre, ki je na Libanonu, do izopa, ki raste iz stene; govoril je tudi, o živini in o pticah in o laznini in o ribah.In prihajali so izmed vseh ljudstev poslušat modrost Salomonovo, od vseh kraljev zemlje, ki so začuli o modrosti njegovi.

³³ A na tuuri-nyaŋey sanni te, za Liban ra sedre* gaa kal a to hissop* gaa kaŋ ga zay cinari gaa. A na almaney da curey mo sanni te, da harey kaŋ gundey ga tuku laabu gaa d'i ga dira, da hamisey.

³⁴In prihajali so izmed vseh ljudstev poslušat modrost Salomonovo, od vseh kraljev zemlje, ki so začuli o modrosti njegovi.

³⁴ Boroyaŋ kaa mo ka fun dumey kulu ra zama ngey ma maa Suleymanu laakalo. Ndunnya bonkooney kulu kaŋ maa a laakalo baaro no k'i donton.