¹In ko je končal Salomon zidanje hiše GOSPODOVE in kraljeve hiše in vse, kar je želel napraviti, kar ga je veselilo,

¹ Waato kaŋ Suleymanu na Rabbi windo da bonkoono windo cina ka ban, da muraadu kulu kaŋ kaan nga, Suleymanu se kaŋ a ga ba nga ma du ka te,

²se mu prikaže GOSPOD v drugič, kakor se mu je bil prikazal v Gibeonu.

² kala Rabbi ye ka bangay Suleymanu se koyne sorro hinkanta, sanda mate kaŋ cine a bangay a se waato Jibeyon ra.

³In GOSPOD mu reče: Uslišal sem molitev in prošnjo tvojo, ki si jo molil pred menoj. Posvetil sem to hišo, ki si jo zgradil, da tam postavim ime svoje za večno, in moje oči in srce moje bodo tam vekomaj.

³ Rabbi ne a se: «Ay maa ni adduwa da ni ŋwaarayyaŋey kaŋ ni te ay jine. Ay na fu woone kaŋ ni cina hanandi, zama ay m'ay maa sinji a ra hal abada. Ay moy d'ay bina mo ga bara noodin duumi.

⁴Tebi pa, ako boš hodil pred menoj, kakor je hodil David, oče tvoj, s popolnoma vdanim srcem in v poštenosti, da boš delal vse, kakor sem ti zapovedal, izpolnjujoč moje postave in sodbe moje:

⁴ Ni ciine binde, hala day ni dira ay jine, mate kaŋ cine ni baaba Dawda te, bine hananyaŋ da adilitaray ra, hala mo ni ga te hay kulu boŋ kaŋ ay na ni lordi d'a, m'ay hin sanney d'ay farilley haggoy,

⁵tebi utrdim kraljestva tvojega prestol nad Izraelom za večno, kakor sem obljubil očetu tvojemu Davidu, govoreč: Ne bo ti zmanjkalo moža na prestolu Izraelovem.

⁵ ay mo, kal ay ma ni mayray karga sinji Israyla boŋ hal abada. Ay g'a te alkawlo kaŋ ay sambu ni baaba Dawda se din boŋ, kaŋ ay ne a si jaŋ boro kaŋ ga goro Israyla karga boŋ.

⁶Ako se pa odvrnete, da ne bi šli za menoj, vi in otroci vaši, in ne boste izpolnjevali zapovedi mojih, postav mojih, ki sem vam jih predpisal, temuč pojdete in boste služili drugim bogovom ter jih molili:

⁶ Amma d'araŋ bare ka fay d'ay ganayaŋ, da nin no wala ni izey no, araŋ mana ay lordey d'ay hin sanney haggoy, kaŋ yaŋ ay daŋ araŋ jine, amma araŋ koy ka may tooru fooyaŋ se, ka sumbal i jine,

⁷tedaj potrebim Izraela s površja zemlje, ki sem jim jo dal, in to hišo, ki sem jo posvetil imenu svojemu, vržem izpred svojega obličja, in Izrael bode v pregovor in v zabavljico med vsemi ljudstvi.

⁷ ay mo ga Israyla gaaray ka kaa laabo kaŋ ay n'i no din ra. Fu woone mo kaŋ ay hanandi ay maa sabbay se, ay m'a furu ay banda. Israyla ga ciya yaasay da hahaarayaŋ hari dumey kulu game ra.

⁸In ob tej hiši, bodisi še tako visoka, se bo vsak mimogredoči zavzel in žvižgal; in poreko: Zakaj je GOSPOD tako storil tej deželi in tej hiši?

⁸ Fu wo mo kaŋ gonda beeray ya-cine, boro kulu kaŋ bisa ga te dambara ka cuusu ka ne: ‹Ifo se no Rabbi na woodin te laabo nda fu wo se?›

⁹In odgovore: Zato ker so zapustili GOSPODA, Boga svojega, ki je izpeljal njih očete iz dežele Egiptovske, in se oklenili drugih bogov ter jih molili in jim služili. Zato je GOSPOD nadnje pripravil vso to nesrečo!

⁹ I ga tu ka ne: ‹Zama i fay da Rabbi ngey Irikoyo, nga kaŋ n'i kaayey kaa Misira laabo ra. I na de-koy* fooyaŋ sambu ka sumbal i se, ka may i se mo. Woodin se no Rabbi na masiiba woone kulu candi ka kande i boŋ.› »

¹⁰In zgodi se ob koncu dvajsetih let, v katerih je Salomon zidal tisti dve hiši, hišo GOSPODOVO in kraljevo hišo,

¹⁰ Jiiri waranka bananta, kaŋ Suleymanu na windi hinka din cina, danga Rabbi windo da bonkoono windo nooya,

¹¹ki je zanju Hiram, kralj tirski, oskrboval Salomona s cedrovino in cipresovino in z zlatom, kolikor je le želel: tedaj da kralj Salomon Hiramu dvajset mest v Galilejski deželi.

¹¹ waato din gaa no, bonkoono Suleymanu na Tir bonkoono Hiram no kwaara waranka Galili laabo ra. Zama Hiram na sedre da sipres* bundu samba ka no Suleymanu se, da wura mo haŋ kaŋ cine a ga ba kulu.

¹²Nato se odpravi Hiram iz Tira, da ogleda mesta, ki mu jih je dal Salomon; a niso mu bila pogodu.

¹² Hiram mo fun Tir ka kaa zama nga ma di kwaarey kaŋ yaŋ Suleymanu na nga no, i binde mana kaan a se.

¹³In reče: Kakšna so ta mesta, ki si mi jih dal, brat moj? In jih je imenoval deželo Kabul do današnjega dne.

¹³ Kal a ne: «Ya ay nya-izo, kwaara woofo dumiyaŋ no ni n'ay no wo?» A ne i se Kabul laabu, maa kaŋ i gonda hala ka kaa sohõ.

¹⁴Poslal pa je Hiram kralju stoindvajset talentov zlata.

¹⁴ Hiram na wura danga ton gu nda jare cine samba bonkooni se.

¹⁵In to je razlog roboti, ki jo je nabral kralj Salomon: da bi zidal hišo GOSPODOVO in hišo svojo in Milo in obzidje jeruzalemsko in Hazor in Megido in Gezer.

¹⁵ Woone no ga ti doole goy kaŋ bonkoono Suleymanu te din sabaabu, zama i ma Rabbi windo da bonkoono windo, da Millo, da Urusalima windanta cinaro, da Hazor, da Mejiddo, da Gezer mo cina.

¹⁶Faraon namreč, egiptovski kralj, je bil prišel gori in dobil Gezer ter ga požgal z ognjem in pomoril Kanaance, ki so prebivali v mestu, ter ga je dal v delež hčeri svoji, ženi Salomonovi.

¹⁶ Misira bonkoono Firawna jin ka kaaru ka Gezer ŋwa, k'a ton da danji. A na Kanaanancey kaŋ goono ga goro noodin kwaara ra wi, k'a no nga ize wayo Suleymanu wande se a ma ciya a hiijay-daŋ-banda.

¹⁷Salomon je torej sezidal Gezer in Bethoron Dolenji

¹⁷ Suleymanu na Gezer da Bayt-Horon ganda ce,

¹⁸in Baalat in Tadmor v puščavi, v deželi,

¹⁸ da Baalat, da Tadmor kaŋ go saajo ra, Yahuda laabo ra,

¹⁹in mesta za skladišča Salomonova in mesta za vozove in mesta za konjike njegove in kar je želel Salomon sezidati sebi v veselje v Jeruzalemu in na Libanonu in po vsej deželi gospostva svojega.

¹⁹ da Suleymanu arzaka jisiyaŋ kwaarey kulu cina, sanda kwaarey kaŋ i cina a wongu torkey se, da wo kaŋ yaŋ i cina a bari-karey se, da hay kulu kaŋ Suleymanu ga ba nga ma cina ndunnya kaani maayaŋ se Urusalima ra nda Liban ra, d'a mayray laabey kulu ra.

²⁰Kar jih je pa preostalo od Amorejcev, Hetejcev, Ferizejcev, Hevejcev in Jebusejcev, ki niso bili iz sinov Izraelovih,

²⁰ Amorancey, da Hittancey, da Perizancey, da Hibancey, da Yebusancey do haray borey kulu kaŋ cindi ciine ra, kaŋ yaŋ manti Israyla izeyaŋ no,

²¹iz njih otrok namreč, ki so po njih ostali v deželi in jih niso dočista mogli iztrebiti sinovi Izraelovi, iz teh je Salomon nabral robotnikov, do tega dne.

²¹ i izey kaŋ cindi i banda laabo ra, kaŋ yaŋ Israyla izey mana hin ka halaci ka ban parkatak, i boŋ no Suleymanu na doole goy dake hala hunkuna.

²²A izmed sinov Izraelovih ni storil nikogar za sužnja, ampak bili so vojaki in služabniki njemu in vojvode njegovi in poveljniki in načelniki nad njegovimi vozovi in konjiki.

²² Amma Israyla izey ra Suleymanu mana tam kaa, amma ngey no ga ti soojey kaŋ ga goy a se, d'a laabukoy kayney d'a yaarukomey, da torkey maykoy, da bari-karey.

²³Višjih oblastnikov, ki so nadzorovali delo Salomonovo, je bilo petsto in petdeset, ki so gospodovali ljudstvu, opravljajočemu delo.

²³ Woodin yaŋ no ga ti jine borey kaŋ go Suleymanu goyo boŋ, i boro zangu gu nda waygu no kaŋ yaŋ ga borey kaŋ goono ga taabi goyo te may.

²⁴Ko pa se je hči Faraonova preselila iz mesta Davidovega v hišo svojo, ki ji jo je zgradil, tedaj je sezidal Milo.

²⁴ Amma Firawna ize wayo ziji ka fun Dawda birno ra ka kaa nga windo kaŋ Suleymanu cina a se din ra. Alwaato din no Suleymanu na Millo cina.

²⁵In trikrat na leto je daroval Salomon žgalne in mirovne žrtve na oltarju, ki ga je bil zgradil GOSPODU, in je dal žgati kadilo na onem, ki je bil pred GOSPODOM. In tako je dokončal hišo.

²⁵ Sorro hinza jiiro ra Suleymanu ga sargay kaŋ i ga ton da saabuyaŋ sargayyaŋ te feema kaŋ a cina Rabbi se din boŋ. A ga dugu ton mo i banda feema kaŋ go Rabbi jine din ra. Yaadin no a na windo cina ka ban d'a.

²⁶In kralj Salomon je napravil ladje v Ezion-geberju, ki je pri Elotu, na bregu Rdečega morja, v Edomski deželi.

²⁶ Bonkoono Suleymanu na hari hiyaŋ te mo Eziyon-Geber ra, kaŋ go Elat jarga, Teeku Cira me gaa, Edom laabo ra.

²⁷In Hiram je poslal po ladjah hlapce svoje, brodarje, ki so bili zvedeni na morju, s hlapci Salomonovimi.In dospeli so v Ofir in tam naložili zlata štiristo in dvajset talentov ter ga pripeljali kralju Salomonu.

²⁷ Hiram na nga tamyaŋ donton hiyey marga din ra, hi goy-teerey kaŋ ga waani teeku goy, i go Suleymanu goy-teerey banda.

²⁸In dospeli so v Ofir in tam naložili zlata štiristo in dvajset talentov ter ga pripeljali kralju Salomonu.

²⁸ I kaa Ofir. Noodin i na wura ku, danga ton waranka afo si cine no, ka kand'a bonkoono Suleymanu do.