¹Tedaj vzame Samuel oljeníco in mu izlije olje na glavo ter ga poljubi in reče: Te li ni GOSPOD pomazilil, da bodi vojvoda dediščini njegovi?

¹ Gaa no Samuwila na ji sintili sambu, a n'a soogu Sawulu boŋo ra, a n'a garba sunsum ka ne: «Manti yaadin no, Rabbi na ni soogu nd'a ni ma ciya nga wane jama mayko?

²Ko pojdeš od mene danes, srečaš dva moža pri Rahelinem grobu, v Benjaminovi pokrajini, ob Zelzahu; in ona ti porečeta: Našle so se oslice, ki si jih šel iskat; in glej, oče tvoj je pustil iz misli oslice in skrbi za vaju, govoreč: Kaj naj počnem za sina svojega?

² Hunkuna, in da nin fayyaŋ banda, ni ga boro hinka gar Rahila saara do haray, Zelza do haray, Benyamin hirro boŋ. I ga ne ni se: ‹Farkayey din kaŋ yaŋ ni koy ka ceeci, i du ey. A go mo, ni baaba ya fun farkayey din sanni ra, a goono ga karhã d'araŋ ka ne: Ifo n'ay ga te ay izo wo ciine ra?›

³In ko pojdeš odondod dalje, prideš k hrastu Taboru, in ondi te srečajo trije možje, gredoči gori k Bogu v Betel: eden nese tri kozliče, drugi tri hlebe kruha, tretji meh vina.

³ Waati din gaa ni ga bisa noodin, ni ga koy ka to Tabor shen* tuuri nyaŋo do. Noodin mo boro hinza ga kubay da nin, kaŋ yaŋ goono ga koy Irikoy do Betel. Afa gonda hincin ize hinza, afa gonda buuru kunkuni hinza, afa mo go ga duvan* humbur fo jare.

⁴Pa te pozdravijo in ti dado dva hleba kruha, ki ju sprejmi iz njih roke.

⁴ I ga ni fo, i ga buuru kunkuni hinka no ni se, ni mo g'a ta i kambey ra.

⁵Potem prideš na hrib Božji, kjer stoje straže Filistejcev, in ko stopiš ondi v mesto, srečaš družbo prorokov, gredočih doli z višave, in pred njimi bodo psalmove brenklje in bobnice in piščal in harfa, in bodo prorokovali.

⁵ Woodin banda ni ga kaa Irikoy fando gaa, nango kaŋ Filistancey gata go. Ni tooyanta kwaara ra, ni ga kubay da annabiyaŋ, i goono ga zulli ka fun sududuyaŋ nango do, da moolo da can-caŋ da seese da gurumi yaŋ ngey jine. Ni g'i gar i goono ga annabitaray te.

⁶In duh GOSPODOV pride z močjo nadte, in prorokoval boš ž njimi, in izpremenjen boš v drugega moža.

⁶ Rabbi Biya mo ga zumbu ni boŋ da hin beeri. Ni ga annabitaray te i banda, ni ga bare ka te boro waani fo mo.

⁷In ko se ti dogode ta znamenja, stóri, kar ti pod roko pride, kajti Bog je s teboj.

⁷ Waato kaŋ alaamey din du nin, kala ni ma te haŋ kaŋ alhaali cabe, zama Irikoy go ni banda.

⁸In pridi pred menoj doli v Gilgal, in glej, pridem tja k tebi, da darujem žgalne in mirovne daritve. Sedem dni počakaj, da pridem k tebi in ti naznanim, kar ti je storiti.

⁸ Ay jine mo ni ga zumbu ka koy Jilgal. Guna mo, ay goono ga kaa ni do zama ay ma sargay kaŋ i ga ton yaŋ ton, ay ma saabuyaŋ sargayyaŋ mo dumbu. Jirbi iyye no ni ga batu hala ay ga kaa ni do ka ni cabe haŋ kaŋ ni ga te.»

⁹In bilo je, ko je obrnil hrbet in šel od Samuela, da mu je Bog izpremenil srce; in vsa tista znamenja so se dogodila ta dan.

⁹ Waato kaŋ a na banda bare Samuwila gaa ka dira mo, zama nga ma koy nangu fo haray, kala Irikoy n'a bina barme k'a no itaji. Alaamey din kulu binde te han din.

¹⁰Kajti ko prideta tja k hribu, glej, družba prorokov ga sreča, in duh Božji pride z močjo nad njega, da je prorokoval med njimi.

¹⁰ Waato kaŋ i koy ka to yongo fando do, kala annabi jama go, i kubay d'a. Irikoy Biya mo zumbu a boŋ da hin beeri. A na annabitaray te mo i banda.

¹¹Ko ga pa vidijo tisti, ki so ga poprej poznali, da prorokuje s proroki, reko vsi drug drugemu: Kaj se je prigodilo sinu Kisovemu? Je li Savel tudi med proroki?

¹¹ A binde, borey kulu kaŋ yaŋ g'a bay waato, kaŋ i di a goono ga annabitaray te annabey banda, i ne ngey nda care se: «Ifo no woone kaŋ du Cis izo? Sawulu mo go annabey ra, wala?»

¹²In nekdo ondotnih odgovori in reče: In kdo je njih oče? Odtod je prišlo v pregovor: Je li tudi Savel med proroki?

¹² Noodin boro fo binde ne: «May no ga ti i baaba mo?» Woodin binde ciya yaasay sanni i se kaŋ i ga ne: «Sawulu mo go annabey ra, wala?»

¹³In neha prorokovati in pride na višavo.

¹³ Waato kaŋ a na annabitaray te ka ban, a kaa sududuyaŋ nango do.

¹⁴Savlov stric pa reče njemu in njegovemu hlapcu: Kam sta bila šla? Odgovori: Oslice iskat, in ko sva videla, da jih ni, sva šla k Samuelu.

¹⁴ Sawulu baaba kayne fo ne Sawulu nda nga bannya se: «Man no araŋ koy?» A ne: «Farkayey ceeciyaŋ no iri koy. Kaŋ iri di kaŋ iri mana du ey mo, iri koy Samuwila do.»

¹⁵Nato de Savlov stric: Povej mi, prosim, kaj vama je povedal Samuel?

¹⁵ Sawulu baaba kayno binde ne: «Ay ga ni ŋwaaray, ni ma ci ay se haŋ kaŋ no Samuwila ci araŋ se.»

¹⁶Savel odgovori stricu svojemu: Povedal je nama za gotovo, da so se oslice našle. Ali zastran kraljestva, o katerem je govoril Samuel, mu ničesar ne pove.

¹⁶ Sawulu ne nga baaba kayno se: «A ne iri se kaŋ daahir i du farkayey.» Amma mayra kaŋ sanni Samuwila te a se din, a mana woodin baaru dede a se.

¹⁷Samuel pa skliče ljudstvo h GOSPODU v Micpo,

¹⁷ Kala Samuwila na jama ce i ma margu Rabbi do Mizpa.

¹⁸in ogovori sinove Izraelove: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Jaz sem pripeljal Izraela iz Egipta in vas otel iz pesti Egipčanov in iz oblasti vseh kraljestev, ki so vas tlačila.

¹⁸ A ne Israyla izey se: «Yaa no Rabbi, Israyla Irikoyo ne: Ay na Israyla kaa Misira ra, ay n'araŋ soolam ka kaa Misirancey kambe ra da mayray kulu kambe ra mo kaŋ yaŋ n'araŋ kankam.

¹⁹A vi ste danes zavrgli svojega Boga, ki vas je sam rešil iz vseh nesreč in nadlog vaših, in ste mu rekli: Postavi nam kralja! Sedaj pa pristopite pred GOSPODA po rodovih svojih in po tisočih svojih!

¹⁹ Amma hunkuna araŋ wangu araŋ Irikoyo, nga kaŋ nga bumbo no g'araŋ faaba araŋ masiibey d'araŋ kankamey gaa. Araŋ ne a se mo: Abada. Kala day i ma bonkooni daŋ iri se. Sohõ binde, kal araŋ m'araŋ boŋ cabe Rabbi jine, kunda-kunda nda zambar-zambar.»

²⁰In ko je Samuel velel pristopiti vsem rodovom Izraelovim, je bil zadet rod Benjaminov.

²⁰ Yaadin cine no Samuwila na Israyla kundey kulu maanandi, i na Benyamin kunda sambu.

²¹In veli pristopiti Benjaminovemu rodu po njih rodovinah, in zadeta je bila rodovina Matri, in zadet je bil Savel, sin Kisov. In ga so iskali, pa ga niso našli.

²¹ A na Benyamin kunda mo maanandi, dumi-dumi, i na Matri almayaaley sambu. I na Sawulu, Cis ize mo suuban, amma waato kaŋ i n'a ceeci, i mana di a.

²²Zato vprašajo GOSPODA še dalje: Pride li še ta mož semkaj? GOSPOD odgovori: Glej, skril se je med prtljago.

²² Woodin se no i ye ka hã Rabbi gaa koyne hala boro fo go no kaŋ ga kaa ne jine? Rabbi tu ka ne: «Guna a goono ga tugu jinayey ra.»

²³In tečejo tja ter ga pripeljejo. In ko stopi med ljudstvo, je bil za glavo višji nego kdorkoli iz ljudstva.

²³ I zuru ka koy k'a di noodin. Waato kaŋ a kay jama ra, kal a go, a ku da borey kulu za jase boŋo gaa ka koy beene.

²⁴In Samuel reče vsemu ljudstvu: Vidite ga, ki si ga je izvolil GOSPOD? Saj mu ni enakega med vsem ljudstvom! Tedaj zauka vse ljudstvo in reče: Živel kralj!

²⁴ Samuwila mo ne jama kulu se: «Araŋ di bora kaŋ Rabbi suuban, kaŋ a himandi si no jama kulu ra?» Jama kulu na jinde sambu ka ne: «Bonkoono aloomaro ma gay!»

²⁵Nato oznani Samuel ljudstvu pravice kraljestva in jih zapiše v knjigo in jo položi pred GOSPODA. In odpusti Samuel vse ljudstvo, vsakega v hišo njegovo.

²⁵ Gaa no Samuwila na jama bayrandi da mayra fonda. A n'a fonda hantum mo tira fo ra ka jisi Rabbi jine. Samuwila mo na jama kulu sallama, boro kulu ma koy nga kwaara.

²⁶Tudi Savel je šel v hišo svojo v Gibei, in ž njim so šli vojščaki, katerih src se je Bog dotaknil.Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.

²⁶ Sawulu mo koy nga kwaara Jibeya. Jama marga mo, ngey kaŋ yaŋ Irikoy n'i biney ham, i koy Sawulu banda.

²⁷Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.

²⁷ Amma boro laalo fooyaŋ ne: «Mate no boro wo ga te k'iri faaba nd'a?» I binde dond'a. I mana kande a se fooyaŋ hari fo. Amma nga wo dangay.