¹Samuel pa reče vsemu ljudstvu: Glej, poslušal sem glas vaš v vsem, kar ste mi govorili, in postavil sem vam kralja.

¹ Samuwila ne Israyla jama kulu se «Wa guna, ay n'araŋ sanney hangan ka maa hay kulu kaŋ araŋ ci ay se, hal ay na bonkooni daŋ araŋ se.

²Sedaj pa, glejte, kralj vaš vam hodi na čelu; a jaz sem se postaral in osivel, in glejte, sinova moja sta pri vas; in jaz sem pred vami živel od svoje mladosti do današnjega dne.

² A go no mo sohõ, bonkoono ga dira araŋ jine. Ay mo za kaŋ ay go sohõ ay zeen, ay te hamni kwaaray. Ay izey mo neeya, i go araŋ banda. Ay mo, za ay go arwasu ay goono ga dira araŋ banda hala ka kaa sohõ.

³Glejte, tu sem! Izpričajte zoper mene pred GOSPODOM in pred maziljencem njegovim: komu sem vzel vola? ali komu sem vzel osla? ali sem komu krivico delal ali silo? iz čigave roke sem vzel darilo in si dal zagrniti oči zaradi njega? Vse vam hočem povrniti.

³ Ay neeya, wa seeda ay boŋ Rabbi d'a wane suubananta mo jine, may haw no ay kom? May farka no ay kom? May no ay zamba? May no ay kankam baa ce fo? May kambe ra no ay na me-daabu ta hal ay m'ay moy daabu nda woodin? Ay, kal ay m'a yeti araŋ se.»

⁴Odgovore: Nisi nam storil krivice, ne sile, tudi nisi iz nikogar roke kaj vzel.

⁴ I ne: «Ni mana iri zamba, ni mana iri kankam, ni mana hay fo kulu ta boro fo kambe ra.»

⁵On reče: GOSPOD je priča zoper vas in njegov maziljenec je priča današnji dan, da niste ničesar našli v roki moji. In reko: Priča je!

⁵ A ne i se: «Rabbi no ga ti seeda araŋ boŋ, a suubananta mo seeda no hunkuna: araŋ mana hay kulu gar ay kamba ra.» I ne: «Nga no ga ti seeda.»

⁶In Samuel reče ljudstvu: GOSPOD je priča, ki je postavil Mojzesa in Arona in ki je peljal očete vaše iz Egiptovske dežele.

⁶ Samuwila ne jama se: «Rabbi no ka Musa nda Haruna sinji, a n'araŋ kaayey kaa Misira laabo ra mo.

⁷Sedaj pa postojte tu; da se z vami pravdam pred GOSPODOM za vsa pravična dela GOSPODOVA, ki jih je storil vam in očetom vašim.

⁷ Sohõ binde wa kay siw! hala ay ma kande araŋ se sanni Rabbi jine, goy adilantey* kulu boŋ kaŋ yaŋ a goy araŋ d'araŋ kaayey se.

⁸Ko je Jakob prišel v Egipt, so vaši očetje vpili h GOSPODU, in GOSPOD je poslal Mojzesa in Arona; ta sta odvedla očete vaše iz Egipta, in dal jim je prebivališče v tem kraju.

⁸ Waato kaŋ cine Yakuba kaa Misira ra, kaŋ araŋ kaayey hẽ Rabbi gaa mo, saaya din no Rabbi na Musa nda Haruna donton. I n'araŋ kaayey kaa Misira ra k'i daŋ i ma goro nango wo ra.

⁹Ali ko so pozabili GOSPODA, Boga svojega, jih je prodal v roko Siseru, poveljniku vojske v Hazorju, in v roko Filistejcem in v roko kralju Moabcev, in bojevali so se zoper nje.

⁹ Amma i dinya Rabbi ngey Irikoyo. Nga mo n'i neera Sisera, Hazor marga jine bora kambe ra, da Filistancey kambe ra, da Mowab bonkoono kambe ra mo hal i wongu nd'ey.

¹⁰Oni pa so vpili h GOSPODU in dejali: Grešili smo, ker smo zapustili GOSPODA in smo služili Baalom in Astarotam; sedaj pa nas otmi iz sovražnikov naših roke, in bomo ti služili.

¹⁰ Kala i hẽ Rabbi gaa ka ne: ‹Iri na zunubi te, za kaŋ iri dinya Rabbi, hal iri may mo Baaley da Astarot se. Amma sohõ ni m'iri faaba iri ibarey kambe. Iri mo, iri ga may ni se.›

¹¹In GOSPOD je poslal Jerub-baala in Bedana in Jefta in Samuela in vas je otel iz roke sovražnikov vaših kroginkrog, in prebivali ste brez skrbi.

¹¹ Rabbi mo na Yerub-Baal donton, da Bedan, da Yefta, da Samuwila. A n'araŋ faaba araŋ ibarey gaa kuray kulu. Araŋ n'araŋ goray te baani samay mo.

¹²Ko pa ste videli, da je pridrl nad vas Nahas, kralj Amonovih sinov, ste mi rekli: Nikar, ampak kralj naj gospoduje nad nami, ko vam je vendar bil kralj GOSPOD, vaš Bog.

¹² Waato kaŋ araŋ di Nahas, Amon izey bonkoono, nga mo fatta araŋ gaa, kal araŋ ne ay se: ‹Abada! Kala day i ma bonkooni daŋ, a m'iri may.› A go mo, Rabbi araŋ Irikoyo no ga ti araŋ bonkoono!

¹³Sedaj pa glejte kralja, ki ste si ga izvolili in si ga izprosili; kajti, glejte, GOSPOD je postavil kralja nad vami.

¹³ Sohõ binde, bonkoono kaŋ araŋ suuban kaŋ araŋ ceeci mo, nga neeya! Nga nooya, Rabbi na bonkooni daŋ araŋ se.

¹⁴Ako se boste bali GOSPODA in njemu služili in glas njegov poslušali in se ne boste upirali povelju GOSPODOVEMU, a boste hodili vi in kralj vaš za GOSPODOM, Bogom svojim, blagor vam.

¹⁴ D'araŋ ga humburu Rabbi, araŋ ma may a se, araŋ m'a sanney hangan, araŋ mana murte Rabbi lordey gaa, araŋ da bonkoono kaŋ goono ga koytaray ŋwa araŋ boŋ, yaadin gaa araŋ ciya Rabbi ganakoyaŋ.

¹⁵Ako pa ne boste poslušali glasu GOSPODOVEGA, temuč se boste upirali povelju GOSPODOVEMU, bode roka GOSPODOVA zoper vas, kakor je bila zoper očete vaše.

¹⁵ Amma d'araŋ wangu ka Rabbi sanney hangan, hala araŋ murte Rabbi lordey gaa, waato din gaa no Rabbi kamba ga gaaba nd'araŋ, sanda mate kaŋ cine a te araŋ kaayey se.

¹⁶Sedaj pa postojte tu in glejte to reč veliko, ki jo stori GOSPOD pred vašimi očmi.

¹⁶ Sohõ binde, kal araŋ ma kay siw, ka di hari bambatey wo kaŋ Rabbi ga te araŋ jine.

¹⁷Ni li zdaj pšenična žetev? Jaz pa hočem klicati GOSPODA, naj spusti grmenje in dež, da spoznate in vidite, kolikšno je zlo, ki ste ga storili pred očmi GOSPODOVIMI, proseč si kralja.

¹⁷ Manti hunkuna ya alkama wiyaŋ hane no? Ay ga Rabbi ce a ma hari nda beene kaatiyaŋ samba. Araŋ ga di, araŋ ga bay mo kaŋ araŋ laala ga beeri kaŋ araŋ goy Rabbi jine, za kaŋ araŋ na bonkooni ceeci araŋ boŋ se.»

¹⁸Nato kliče Samuel h GOSPODU, in GOSPOD pošlje grmenje in dež tisti dan; in vse ljudstvo se je silno balo GOSPODA in Samuela.

¹⁸ Samuwila binde na Rabbi ce. Rabbi mo na hari nda beene kaatiyaŋ samba han din hane. Jama kulu humburu Rabbi nda Samuwila mo gumo.

¹⁹In vse ljudstvo reče Samuelu: Prosi GOSPODA, Boga svojega, za nas hlapce svoje, da ne umrjemo; zakaj vsem grehom svojim smo pridejali še to zlo, da smo si prosili kralja.

¹⁹ Jama kulu ne Samuwila se: «Ma te iri, ni bannyey se adduwa Rabbi ni Irikoyo gaa zama iri ma si bu, zama iri na laala woone kulu tonton iri zunubey gaa, kaŋ iri na bonkooni ceeci iri boŋ se.»

²⁰Samuel pa reče ljudstvu: Ne bojte se! Res ste vse to zlo storili, ali vendar ne odstopite, da ne bi šli za GOSPODOM, ampak služite GOSPODU iz vsega srca.

²⁰ Samuwila ne jama se: «Wa si humburu. Daahir no araŋ na laala woodin kulu te. Kulu nda yaadin, araŋ ma si kamba ka fay da Rabbi ganayaŋ. Amma wa may Rabbi se nda araŋ biney kulu.

²¹Ne odstopite, da bi šli za ničevimi maliki, kajti ne morejo vam koristiti, ne vas rešiti, zakaj ničevosti so.

²¹ Wa si kamba, zama yaadin gaa araŋ ga muraadu yaamoyaŋ gana kaŋ yaŋ sinda hina k'araŋ nafa, wala i ma araŋ faaba, zama yaamoyaŋ no.

²²Zakaj GOSPOD ne zapusti ljudstva svojega zaradi velikega imena svojega, ker je blagovolil GOSPOD vas storiti sebi za ljudstvo.

²² Zama Rabbi si nga jama furu bo, nga maa beero sabbay se, za kaŋ Rabbi miila nga m'araŋ ciya nga jama.

²³Tudi jaz – Bog ne daj, da bi se tako pregrešil GOSPODU, da neham moliti za vas, temuč učiti vas hočem dobro in pravo pot.

²³ Woodin banda ay boŋ do haray, Irikoy m'ay hallasi ay ma si zunubi te Rabbi se, ya fay da adduwa teeyaŋ araŋ se, amma ay ga soobay ka araŋ dondonandi fondo hanno boŋ, cimi wane.

²⁴Bojte se le GOSPODA in v resnici mu služite iz vsega srca svojega, kajti vidite, kakšne velike reči je storil za vas.Ako pa boste vendarle hudo delali, poginete vi in kralj vaš.

²⁴ Kala day araŋ ma humburu Rabbi, araŋ ma may a se cimi ra d'araŋ biney kulu. Zama wa guna hari bambatey kaŋ yaŋ a te araŋ sabbay se.

²⁵Ako pa boste vendarle hudo delali, poginete vi in kralj vaš.

²⁵ Amma hala hõ d'araŋ na goy laalo te, i g'araŋ halaci, araŋ d'araŋ bonkoono kulu.»