Slovenian

Zarma

2 Chronicles

26

1In vse ljudstvo Judovo vzame Uzija [Se imenuje Azarija.], ki je bil šestnajst let star, ter ga postavijo za kralja namesto očeta njegovega Amazija.
1 Yahuda borey kulu na Uzziya sambu, a gonda jiiri way cindi iddu kaŋ i n'a didiji bonkooni a baabo Amaziya nango ra.
2On je sezidal Elot, pridobivši ga za Judo, potem ko je bil kralj legel k očetom svojim.
2 Waato kaŋ bonkoono Amaziya kani nga kaayey banda, woodin banda Uzziya na Elat cina k'a yeti Yahuda se.
3Šestnajst let star je bil Uzija, ko je zakraljeval, in vladal je dvainpetdeset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jekolija iz Jeruzalema.
3 Uzziya gonda jiiri way cindi iddu waato kaŋ a sintin ka may. A may mo jiiri waygu cindi hinka Urusalima ra. A nyaŋo maa ga ti Yekoliya, Urusalima boro no.
4In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, po vsem, kar je bil delal Amazija, oče njegov.
4 Uzziya na haŋ kaŋ ga saba te Rabbi diyaŋ gaa, mate kulu kaŋ cine a baabo Amaziya te.
5In iskal je Boga v dnevih Zeharija, ki je razumel prikazni Božje; in dokler je iskal GOSPODA, mu je Bog dajal srečo.
5 A na Irikoy ceeci Zakariya zamana ra kaŋ gonda bayray Irikoy bangandey ra. Waati kulu kaŋ Uzziya ga Rabbi ceeci, Irikoy g'a albarkandi.
6In šel je in se bojeval zoper Filistejce, in razdrl je obzidje v Gatu in obzidje v Jabni in obzidje v Asdodu, in sezidal je mesta v kraju Asdodskem in med Filistejci.
6 A fatta ka wongu nda Filistancey. A na Gat birni cinaro, da Yabne birni cinaro, da Asdod wano mo zeeri. A na galluyaŋ cina Asdod laabo ra, da Filistancey game ra.
7In Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki so prebivali v Gurbaalu, in zoper Meunime.
7 Irikoy n'a gaa a ma wongu nda Filistancey, da Laarabey kaŋ yaŋ go Gur-Baal, da Meyunim izey mo.
8In Amonci so dajali darove Uziju; in ime njegovo je zaslovelo povsod, celo v Egiptu; kajti postal je silno mogočen.
8 Kala Amon borey na fooyaŋ no Uzziya se. A maa beera mo koy hala Misira hirro meyo gaa, zama a te gaabi gumo.
9In Uzija je tudi zgradil stolpe v Jeruzalemu na Vogelnih vratih in na Dolinskih vratih in na voglu zidovja ter jih je utrdil.
9 Uzziya na cinari kuuku yaŋ te Urusalima ra Lokota Meyo do haray, da Gooro Meyo, da cinari gungumanta do haray mo, a n'i gaabandi mo.
10In sezidal je stolpe v puščavi in izkopal mnogo vodnjakov, kajti imel je veliko živine v nižavi in na planjavi; imel je tudi kmetovalcev in vinogradnikov v gorah in na rodovitnih poljanah, zakaj ljubil je poljedelstvo.
10 A na cinari kuuku yaŋ te mo saajo ra. A na hari jisiyaŋ nangu boobo fansi, zama a gonda haw boobo, gooro ra da Safela ra mo. A gonda alfariyaŋ da borey kaŋ yaŋ ga haggoy da reyzin* kaley mo tondey ra da Karmel ra mo, zama nga wo farmi baako no.
11Vrhutega je imel Uzija vojsko, pripravno za boj, ki je hodila na vojno po četah, po številu, kakor jih je preštel Jegiel, pisar, in Maaseja, oblastnik, pod roko Hananija, enega kraljevih poveljnikov.
11 Uzziya gonda wongu margayaŋ mo kaŋ yaŋ ga koy wongu sata-sata, lasaabuyaŋo boŋ kaŋ hantumkwa Yeyel da Maaseya kaŋ ga goy, i te bonkooni wane sooje yaarukom fo cire, Hananiya no.
12Vse število poglavarjev očetovin, hrabrih junakov, je bilo dva tisoč in šeststo.
12 Woone yaŋ kulu kaayey windi arkusey no, sanda yaarukomey, ngey boro zambar hinka nda zangu iddu no.
13In pod njih roko je bila izurjena vojska, trikrat sto tisoč in sedem tisoč in petsto, ki so se bojevali v krepki moči, da pomagajo kralju zoper sovražnika.
13 I kambe ra mo gonda boro zambar zangu hinza nda zambar iyye da zangu gu, soojeyaŋ kaŋ ga wongu nda gaabi gumo, zama ngey ma bonkoono gaa a ibarey gaa.
14In Uzija je oskrbel njim, vsej vojski, ščite in sulice, čelade in oklepe, loke in kamenje za prače.
14 Uzziya soola i se mo, sanda wongu kunda kulu, koray, da yaaji, da wongu fuula, da wongu guuru kwaay, da biraw, da finga-finga tondiyaŋ.
15Naredil je tudi stroje v Jeruzalemu, iznajdbe umetnikov, da bodo na stolpih in utrdbah, da se ž njimi streljajo pšice in veliki kameni. In ime njegovo je daleč slovelo, ker mu je bilo čudno pomagano, da je postal mogočen.
15 Urusalima ra mo a na mãsinyaŋ te, kaŋ yaŋ gonitaray koyey daŋ, i ma goro cinari kuukey boŋ, da birni cinarey boŋ mo, zama i ma du ka hay da hangaw da tondi bambata yaŋ. A maa mo koy hala nangu mooro, zama a du gaakasinay kaŋ ga dambarandi hal a te gaabi.
16Toda ko je postal mogočen, se je prevzelo srce njegovo, njemu v pogubo, in ravnal je nezvesto zoper GOSPODA, Boga svojega; kajti šel je v tempelj GOSPODOV kadit na kadilnem oltarju.
16 Amma waato kaŋ a te gaabi, a bina beeri. A na nga halaciyaŋo candi ka kande. A na naanay feeriyaŋ goy te Rabbi nga Irikoyo se, kal a to naŋ kaŋ a furo Rabbi fuwo ra zama nga ma dugu ton se, dugu tonyaŋ feema boŋ.
17A Azarija duhovnik je šel noter za njim in ž njim osemdeset duhovnikov GOSPODOVIH, junaški možje,
17 Alfa Azariya mo furo a banda. Nga mo, Rabbi wane alfaga wahakku go a banda kaŋ yaŋ gonda bine-gaabi.
18in so stopili proti Uziju kralju in mu dejali: Tebi se ne spodobi, Uzija, da žgeš kadilo GOSPODU, temuč duhovnikom, sinovom Aronovim, ki so posvečeni, da žgo kadilo. Idi ven iz svetišča, zakaj pregrešil si se, in to ti ne bode nikakor v čast pred GOSPODOM Bogom.
18 I gaaba nda Bonkoono Uzziya ka ne a se: «Ya Uzziya, a mana hagu ni se bo, ni ma dugu ton Rabbi se, kala alfagey hinne, ngey Haruna izey, wo kaŋ yaŋ i n'i hanandi dugu tonyaŋ se. Fatta Nangu Hananta ra, zama ni na naanay feeriyaŋ goy te! Haya si beeray candi ka kande ni se mo ka fun Rabbi Irikoy do.»
19Tedaj se Uzija razjezi, držeč kadilnico v roki, da bi kadil; in ko izpušča jezo svojo proti duhovnikom, se mu izrinejo gobe po čelu vpričo duhovnikov v hiši GOSPODOVI, pred kadilnim oltarjem.
19 Alwaato din binde Uzziya futu. Gombo go kamba ra kaŋ ra a ga dugu ton. Waato kaŋ cine a goono ga futu alfagey se, kala jiraytaray bagu ka fatta a se sukuto gaa noodin alfagey jine, Rabbi fuwo ra, dugu feema jarga tak-tak.
20In Azarija, prvi duhovnik, in vsi duhovniki se ozro nanj, in glej, gobav je po čelu! Tedaj ga hitro izženo odondod, da, sam je hitel ven, ker ga je udaril GOSPOD.
20 Saaya din alfaga beero Azariya da alfagey kulu n'a guna, a go, kala jiraytaray fatta a sukuto gaa. I n'a tuti da cahãyaŋ. Oho, nga bumbo te waasi ka fatta, zama Rabbi n'a ham.
21In kralj Uzija je bil gobav do dne smrti svoje in prebival je v hiši posebe kot gobavec; zakaj izločen je bil od hiše GOSPODOVE. In Jotam, sin njegov, je bil nad kraljevim dvorom in je sodil ljudstvo dežele.
21 Bonkoono Uzziya binde ciya jiray kala hano kaŋ hane a bu. A goro fu fo ra waani, zama jiray no, zama i n'a waasu ka kaa Rabbi windo ra. A izo Yotam go ga bonkoono windo may, a goono ga ciiti dumbu laabo jama se.
22A druga dejanja Uzijeva, prva in poslednja, je zapisal prorok Izaija, sin Amozov.In legel je Uzija k očetom svojim, in pokopali so ga na pogrebnem polju, ki je bilo kraljevsko, zakaj dejali so: Gobavec je! In Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.
22 Uzziya goy cindey binde, za sintinay wano ka koy kokor banda wano, annabi Isaya Amoz izo n'i hantum.
23In legel je Uzija k očetom svojim, in pokopali so ga na pogrebnem polju, ki je bilo kraljevsko, zakaj dejali so: Gobavec je! In Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.
23 Uzziya binde kani nga kaayey banda. I n'a fiji bonkooney saarayey saajo ra, zama i ne jiray no. A izo Yotam te bonkooni a nango ra.