1Ahab pa je imel sedemdeset sinov v Samariji. In Jehu napiše liste in pošlje v Samarijo jezreelskim poglavarjem, namreč starejšinam in vzgojevalcem sinov Ahabovih, s tem besedilom:
1 Day Ahab gonda ize alboro wayye Samariya ra. Kala Yehu na tirayaŋ hantum ka samba i ma koy Samariya, Yezreyel mayraykoyey do, sanda arkusey da borey kaŋ yaŋ go ga Ahab izey biiri mo ka ne:
2Precej, ko prejmete ta list, ker so vašega gospoda sinovi pri vas in imate tudi vozove in konje, utrjeno mesto in orožje,
2 «Sohõ da tirey wo kaa ka to araŋ do, za kaŋ araŋ jine bora izey go araŋ banda, araŋ gonda wongu torkoyaŋ da bariyaŋ, da wongu jinayey mo, kwaara mo, birni cinari no g'a windi --
3poglejte torej, kateri je najboljši in najpripravnejši izmed sinov gospoda vašega, in ga posadite na očeta njegovega prestol ter se bojujte za hišo gospoda svojega!
3 kal araŋ ma suuban bora kaŋ gonda gaakuri da daa hanno ka bisa cindey araŋ jine bora izey ra. Araŋ m'a dake nga baaba karga boŋ ka wongu araŋ jine bora kwaara se.»
4Oni pa se silno zboje in reko: Glejte, dva kralja nista mogla stati pred njim, kako naj mi stojimo?
4 Amma i humburu gumo ka ne: «Guna, bonkooni hinka din mana hin ka kay a jine, sanku fa iri mo?»
5In načelnik dvorca in mestni glavar in starejšine in vzgojevalci sinov pošljejo k Jehuju in sporoče: Hlapci smo tvoji in storimo vse, kar nam ukažeš. Ne postavimo nikogar za kralja. Stóri, kar se ti zdi prav!
5 Kala nga kaŋ go windo boŋ da nga kaŋ go kwaara muraadu kulu boŋ da arkusey mo, da ngey kaŋ na bonkoono izey biiri, i donton Yehu gaa ka ne: «Iri ya ni bannyayaŋ no. Hay kulu kaŋ ni n'iri lordi nd'a iri ga te, iri si boro kulu daŋ koytaray ra. Kala ni ma te haŋ kaŋ kaan ni se.»
6Tedaj jim napiše list v drugič s temi besedami: Ako ste na moji strani in hočete poslušati moj glas, vzemite glave tistih mož, sinov svojega gospoda, in pridite k meni v Jezreel jutri ob tem času! Bili so pa sinovi kraljevi, sedemdeset oseb, pri prvakih mesta, ki so jih vzgajali.
6 Alwaato din gaa Yehu na tira hantum sorro hinkanta ka koy i do ka ne: «D'araŋ go ay banda, d'araŋ ga hangan ay sanno se mo, kal araŋ ma borey din, araŋ jine bora izey, boŋey kaa. Araŋ ma kaa ay do suba mãsancine Yezreyel ra.» Bonkoono izey mo, ngey boro wayye no, i go kwaara boro beerey banda, ngey kaŋ yaŋ n'i biiri.
7Ko so torej prejeli ta list, vzamejo kraljeve sinove in jih pobijejo, vseh sedemdesetero mož, in denejo njih glave v koše ter jih pošljejo k njemu v Jezreel.
7 A ciya mo, alwaato kaŋ tira to i do, kal i na bonkoono izey di k'i wi, i boro wayya din. I n'i boŋey daŋ cillayaŋ ra, k'i samba Yezreyel.
8In pride sporočnik ter mu naznani, rekoč: Prinesli so sinov kraljevih glave. On veli: Denite jih na dva kupa ob vhodu v vrata do jutra!
8 Kala diya fo go, a kaa ka ci Yehu se ka ne: «I kande bonkoono izey boŋey.» A ne: «W'i margu gu hinka kwaara meyo gaa, hala susubay.»
9Zjutraj pa, ko pride ven, se ustopi in reče vsemu ljudstvu: Pravični ste! Glejte, jaz sem napravil zaroto zoper gospodarja svojega in ga umoril. A kdo je pobil vse te?
9 A ciya mo, susuba ra a fatta ka kay ka ne borey kulu se: «Araŋ wo adilante yaŋ no. Guna, ay murte ay jine bora gaa k'a wi, amma may no ka woone yaŋ kulu wi?
10Vedite torej, da nič ne pade na zemljo iz besed GOSPODOVIH, ki jih je govoril GOSPOD o hiši Ahabovi; zakaj GOSPOD je storil, kar je bil napovedal po hlapcu svojemu Eliju.
10 Araŋ ma bay mo sohõ kaŋ Rabbi sanno neeya, hari si no mo kaŋ ga kaŋ ganda sanno kaŋ a ci Ahab dumo boŋ din ra. Zama Rabbi goy ka te haya kaŋ a ci nga tamo Iliya do.»
11Tako je pobil Jehu vse, ki so ostali od hiše Ahabove v Jezreelu, in vse prvake njegove in zaupnike in duhovnike njegove, da mu ni ostal ne eden.
11 Yehu mo na Ahab windi borey kulu kaŋ yaŋ cindi Yezreyel ra wi, d'a wane boro beerey, d'a baakoy, d'a alfagey kulu, hala Yehu mana boro kulu cindi a se.
12In vstane in odide in gre v Samarijo. In ko je bil pri strižnici pastirjev ob potu,
12 Kal a tun ka fatta ka koy Samariya. A go kurukoy banda feeji hamni hõseyaŋ windo do haray fonda boŋ.
13sreča Jehu brate Ahazija, kralja Judovega, ter vpraša: Kdo ste? Odgovore: Bratje smo Ahazijevi in gremo doli pozdravljat sinove kraljeve in kraljice sinove.
13 Kala Yehu kubay nda Ahaziya, Yahuda bonkoono nya-ka-fo-siney. A ne: «Araŋ wo may yaŋ no?» I tu ka ne: «Iri ya Ahaziya nya-ka-fo-sina yaŋ no. Iri kaa no zama iri ma bonkoono izey, da wayboro-koy izey mo fo.»
14In veli: Zgrabite jih žive! In zgrabili so jih žive in jih pomorili pri vodnjaku strižnice, dvainštirideset mož; ne enega od njih ni pustil.
14 Kala Yehu ne: «Wa i sambu nda fundi.» I n'i di nda fundi mo k'i wi feeji hamni hõseyaŋ windi guuso me gaa, i boro waytaaci cindi hinka. A mana baa afolloŋ naŋ i ra.
15In ko gre odtod dalje, naleti na Jonadaba, sina Rehabovega, ki mu je šel naproti, in ga pozdravi in mu reče: Je li tvoje srce pošteno, kakor je moje srce proti tvojemu? In Jonadab odgovori: Je. Ako je, veli, podaj mi roko. In poda mu roko, in on ga vzame k sebi na voz
15 Alwaato kaŋ a tun noodin, kal a na Yonadab Rekab izo gar, a go ga kaa zama nga m'a kubay se. A n'a fo ka ne a se: «Ni bina ga saba no? A go sanda mate kaŋ cine ay bina go ni wano banda mo?» Yonadab tu ka ne: «A ga saba, ya!» Yehu ne: «Da yaadin no, m'ay no ni kamba.» Kal a n'a no nga kamba. A n'a candi ka kande nga do hala torka ra.
16in reče: Pojdi z menoj in poglej gorečnost mojo za GOSPODA! In so ga peljali na vozu njegovem.
16 A ne: «Kaa ay banda ka di anniya kaŋ ay gonda Rabbi se.» I n'a kaarandi mo a torka ra.
17In ko pride Jehu v Samarijo, pobije vse, kar jih je ostalo od Ahabovih v Samariji, da ga je dočista pogubil po besedi GOSPODOVI, ki jo je bil govoril Eliju.
17 Alwaato kaŋ a kaa Samariya, a na borey kaŋ yaŋ cindi Ahab wane Samariya ra kulu wi, kal a na Ahab dumo tuusu, Rabbi sanno kaŋ a ci Iliya se din boŋ.
18In Jehu skliče vse ljudstvo in jim reče: Ahab je malo služil Baalu, Jehu pa mu hoče bolj služiti.
18 Yehu mo na borey kulu margu ka ne i se: «Ahab may Baal* se kayna, amma Yehu ga may a se gumo.
19Zato mi sedaj skličite vse proroke Baalove, vse častilce in vse duhovnike njegove, da nikogar ne manjka, zakaj veliko daritev prinesem Baalu. Kogarkoli pogrešimo, ta ne bo živel. Ali Jehu je to storil zvito, da bi pokončal častilce Baalove.
19 Sohõ mo, kal i ma Baal annabey kulu ce ay se, borey kaŋ yaŋ ga sududu a se, d'a alfagey kulu. I ra baa afo ma si jaŋ _ka kaa|_. Zama sargay bambata go ay se kaŋ ay ga te Baal se. Boro kaŋ i mana di noodin mo, i s'a naŋ da fundi.» Amma hiila no Yehu na woodin te d'a, ga miila nga ma borey kaŋ yaŋ ga sombu Baal jine din halaci.
20In Jehu veli: Posvetite praznično zborovanje za Baala! In so ga oklicali.
20 Yehu ne i ma fe ka ne i ga bine saray marga te Baal sabbay se. I n'a fe mo.
21Jehu pošlje tudi po vsem Izraelu, in vsi častilci Baalovi pridejo, da ni bilo moža, ki ne bi bil prišel. In šli so v hišo Baalovo, in hiša Baalova se je napolnila od konca do kraja.
21 Yehu mo donton nangu kulu Israyla ra, borey kaŋ ga sombu Baal se mo i kulu kaa. Boro fo si no kaŋ mana kaa. Koyne i furo Baal windo ra. Baal fuwo mo to za me woone gaa kala ya-haray meyo gaa.
22In veli njemu, ki je bil nad oblačilnico: Prinesi oblačila vsem častilcem Baalovim! In prinese jim ven oblačila.
22 A ne mo bora kaŋ ga fuwo dabari se: «Ma Baal wane sombuyaŋ bankaarayey kulu kaa taray i se.» A fatta nda bankaarayey i se.
23In Jehu stopi z Jonadabom, sinom Rehabovim, v hišo Baalovo, in reče častilcem Baalovim: Preiščite in poglejte, da ne bo nikogar med vami izmed služabnikov GOSPODOVIH, temuč da bodo Baalovi častilci sami!
23 Yehu mo kaa, nga nda Yonadab Rekab izo, ka koy Baal windo ra. A ne mo borey kaŋ yaŋ ga sombu Baal se: «Wa guna, wa ceeci. I ma si gar boro kaŋ ga may Rabbi se, baa afo, kala ngey kaŋ yaŋ ga sombu Baal se hinne.»
24In gredo noter darovat klalščine in žgalščine. Jehu pa si je postavil osemdeset mož zunaj; in jim reče: Ako kdo pobegne iz teh mož, ki vam jih izročam, življenje tistega, kdor ga pusti, bode za življenje njegovo.
24 I furo sargay salleyaŋ se, da sargay kaŋ i ga ton mo, amma Yehu jin ka boro wahakku daŋ taray. A ne i se: «Da borey kaŋ ay daŋ araŋ kambey ra yana, baa afo, bora kaŋ n'a naŋ din fundo ga ciya boro fa din fundo banandi.»
25In zgodi se, ko so končali darovanje žgalščine, da veli Jehu stražarjem in poveljnikom: Stopite noter in pobijte jih, da nihče ne uide! In jih udarijo z ostrino meča; in stražarji in poveljniki jih pomečejo ven. Nato gredo v mesto hiše Baalove
25 I go no, saaya kaŋ i na sargay kaŋ i ga ton no ka ban, a banda kala Yehu ne nga doogarey da nga soojey se: «Wa furo k'i kulu wi, baa afolloŋ ma si fatta.» I n'i kar mo nda takuba. Doogarey da soojey n'i furu taray. I furo hala Baal fu-izo ra.
26in prineso ven poslikane stebre, ki so bili v hiši Baalovi, ter jih sežgo.
26 I fatta nda toorey kaŋ go Baal fu-izo ra k'i ton mo.
27In starejo steber Baalov in zrušijo hišo Baalovo ter narede iz nje stranišče do tega dne.
27 I na Baal cinaro bagu, i na Baal windo mo bagu k'a ciya salanga hala ka kaa sohõ.
28Tako je Jehu potrebil Baala iz Izraela.
28 Yaadin cine no Yehu na Baal dagu Israyla ra k'a halaci nd'a.
29Toda od grehov Jeroboama, sina Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela, ni odstopil Jehu, da bi ne hodil za zlatima teletoma, ki sta bili v Betelu in v Danu.
29 Amma Yehu mana fay da Yerobowam Nebat izo zunubey bo, naŋ kaŋ a na Israyla daŋ a ma zunubi te, danga wura handayzey kaŋ go Betel ra da wo kaŋ go Dan ra.
30In GOSPOD je rekel Jehuju: Ker si dobro izvršil, kar je prav v mojih očeh, in si storil hiši Ahabovi po vsem, kar mi je bilo v srcu, bodo sedeli tvoji sinovi do četrtega roda na prestolu Izraelovem.
30 Rabbi ne Yehu se mo: «Za kaŋ ni na ciiti hanno kaŋ ay miila te, mate kaŋ cine ni te haŋ kaŋ saba ay diyaŋ gaa, ni te mo Ahab dumo se hay kulu kaŋ go ay bina ra, yaadin gaa ni banda hal a ma to zamana taaci ga goro Israyla karga boŋ.»
31Ali Jehu ni ohranil tega da bi bil živel po postavi GOSPODA, Boga Izraelovega, z vsem srcem svojim: ni odstopil od grehov Jeroboamovih, ki je ž njimi zapeljeval v greh Izraela.
31 Amma Yehu mana saal nga ma dira Rabbi, Israyla Irikoyo asariya boŋ da nga bina kulu bo. A mana fay da Yerobowam zunubey, naŋ kaŋ a na Israyla daŋ i ma zunubi te.
32V tistih dneh je začel GOSPOD prikrajševati Izraela; kajti Hazael jih je porazil po vseh mejah Izraelovih:
32 Jirbey din ra Rabbi sintin ka Israyla zabu. Hazayel n'i kar Israyla hirrey kulu me gaa,
33ob Jordanu proti vzhodu vso deželo Gileadsko, Gadske, Rubenske in Manasejce, od Aroerja, ki je pri potoku Arnonu, Gileadsko in tudi Basansko deželo.
33 Urdun hala ma koy wayna funay haray, da Jileyad laabo kulu ka koy Gad da Ruben da Manasse kundey, za Arower kaŋ go Arnon gooro meyo ra, kaŋ ga ti Jileyad da Basan.
34A druge zgodbe Jehujeve in vse, kar je storil, in vsa moč njegova, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?
34 Yehu goy cindey mo, da haŋ kaŋ a te kulu, d'a yaarutaray, manti i n'i hantum Israyla bonkooney baaru tira ra bo?
35In Jehu je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v Samariji. In Joahaz, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.Dni pa, kar jih je vladal Jehu Izraelu v Samariji, je bilo osemindvajset let.
35 Yehu mo kani nga kaayey banda. I n'a fiji Samariya. A izo Yehowahaz te bonkooni a nango ra.
36Dni pa, kar jih je vladal Jehu Izraelu v Samariji, je bilo osemindvajset let.
36 Jirbey kaŋ Yehu na Israyla may Samariya ra ga ti jiiri waranka cindi ahakku.