¹V dvanajstem letu Ahaza, kralja na Judovem, je zakraljeval Hosea, sin Elov, nad Izraelom v Samariji, in vladal je devet let.

¹ Yahuda bonkoono Ahaz mayra jiiri way cindi hinkanta ra no Ela izo Hoseya te bonkooni Samariya ra Israyla boŋ. Jiiri yagga mo no a go ga may.

²In delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, pa ne kakor kralji Izraelovi, ki so bili pred njim.

² A na teera laalo te Rabbi diyaŋ gaa, amma manti sanda Israyla bonkooney kaŋ yaŋ n'a jin cine.

³Zoper njega je prišel Salmaneser, kralj asirski, in Hosea mu je postal podložnik in mu dajal davek.

³ Assiriya bonkoono Salmaneser kaa ka wongu nd'a, Hoseya mo ciya a bannya ka kande a se jangal.

⁴Ko pa je asirski kralj izvedel, da je Hosea napravil zaroto, ker je poslal sporočnikov do Soa, egiptovskega kralja, in ni prinašal davka asirskemu kralju kakor navadno leto za letom, ga je ujel in zvezanega poslal v ječo.

⁴ Assiriya bonkoono na murteyaŋ munaficitaray gar Hoseya do. Zama a jin ka diyayaŋ donton Misira bonkoono So do. A mana jangal samba Assiriya bonkoono do mo, mate kaŋ a doona ka te jiiri kulu. Woodin sabbay se no Assiriya bonkoono n'a haw k'a gaay kasu ra.

⁵Tedaj je šel asirski kralj gori po vsej deželi in prispel proti Samariji ter jo je oblegal tri leta.

⁵ Assiriya bonkoono ziji mo ka gana ka bisa laabo kulu ra. A ziji ka koy Samariya k'a windi nda wongu jiiri hinza.

⁶V devetem letu Hosea je kralj asirski dobil Samarijo in odpeljal Izraela v Asirijo in jih je naselil v Halahi in v Haborju, ob reki Gozanu, in v mestih Medov.

⁶ Hoseya jiiri yagganta ra no Assiriya bonkoono na Samariya ŋwa ka Israyla ku. A kond'ey Assiriya k'i gorandi Hala, Habor isa me gaa, Gozan laabu da Mediyancey kwaarey ra mo.

⁷To pa se je zgodilo, ker so grešili sinovi Izraelovi zoper GOSPODA, svojega Boga, ki jih je bil odpeljal iz Egipta, izpod oblasti Faraona, kralja egiptovskega, in ker so se bali drugih bogov

⁷ A ciya mo, Israyla izey na zunubi te Rabbi ngey Irikoyo se, nga kaŋ kand'ey i ma fun Misira laabo ra nda Misira bonkoono Firawna* kambe ra. I humburu de-koy fooyaŋ,

⁸in živeli po postavah poganov, ki jih je bil GOSPOD pregnal pred sinovi Izraelovimi, in po postavah kraljev Izraelovih, ki so jih naredili.

⁸ i dira mebarawey alaadey boŋ, ngey kaŋ yaŋ Rabbi gaaray Israyla jine. I na Israyla bonkooney alaadey kaŋ i te mo gana.

⁹In sinovi Izraelovi so skrivaj počenjali stvari, ki niso bile prave, zoper GOSPODA, Boga svojega, in so si zidali višave po vseh mestih svojih, od čuvajevega stolpa do utrjenega mesta.

⁹ Tuguray ra mo Israyla izey te hariyaŋ kaŋ mana hagu Rabbi ngey Irikoyo diyaŋ gaa. Koyne, i na tudey boŋ sududuyaŋ nangey cina ngey kwaarey kulu ra, za batukoy cinari kuuko gaa kal a ma koy kwaara kaŋ gonda birni cinari gaa.

¹⁰In postavljali so stebre s podobami in Ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom,

¹⁰ I na cinariyaŋ da wayboro himandi bundu tooruyaŋ sinji ngey boŋ se tudu kuuku kulu boŋ, da tuuri kobtokoy kulu cire.

¹¹in tam so žgali kadilo po vseh višavah kakor poganski narodi, ki jih je bil GOSPOD pregnal izpred njih obličja, in delali so hudobne reči, da bi dražili GOSPODA v jezo.

¹¹ Nangey din mo no i ga dugu ton sududuyaŋ nangey kulu ra, sanda mate kaŋ cine mebarawey kaŋ Rabbi gaaray i jine din ga te. I na teera laaloyaŋ te zama i ma Rabbi zokoti se.

¹²In služili so malikom, o čemer jim je rekel GOSPOD: Ne storíte take reči!

¹² I may toorey se kaŋ yaŋ Rabbi n'i sanni te ka ne: «Araŋ ma si hayey din te me!»

¹³In ko je GOSPOD pričal proti Izraelu in proti Judi po vseh prorokih in vseh vidcih, govoreč: Obrnite se od hudih poti svojih in izpolnjujte zapovedi in postave moje soglasno z vsem zakonom, ki sem ga zapovedal očetom vašim in ki sem vam ga pošiljal po hlapcih svojih prorokih!

¹³ Kulu nda yaadin, annabi fo kulu, da borey kaŋ yaŋ ga jina fonnay kulu me ra Rabbi ci Israyla nda Yahuda se ka ne: «Wa bare ka fun araŋ fondo laaley ra. Araŋ m'ay lordey nd'ay hin sanney haggoy, ay asariya kulu boŋ kaŋ ay n'araŋ kaayey lordi nd'a mo, kaŋ ay n'ay tam annabey donton d'a.»

¹⁴vendar niso poslušali, ampak zatrdili so svoj zatilnik, da je bil enak zatilniku njih očetov, ki niso verovali v GOSPODA, Boga svojega.

¹⁴ Amma i wangu ka maa, i na hanga sanday te, sanda i kaayey hanga sanda cine, kaŋ yaŋ mana Rabbi ngey Irikoyo cimandi.

¹⁵In zaničevali so postave njegove in zavezo njegovo, ki jo je sklenil ž njih očeti, in pričevanja njegova, ki jih je pričal zoper nje, in hodeč za ničemurnostjo, so postali ničemurni in so sledili za pogani, ki so bivali okrog njih, za katere jim je GOSPOD ukazal, da naj ne delajo njim enako.

¹⁵ I wangu a hin sanney d'a sappa kaŋ a te d'i kaayey d'a seedey kaŋ yaŋ a ci i se. I na hari yaamoyaŋ gana hal i ciya yaamoyaŋ. I na dumi cindey kaŋ yaŋ go g'i windi gana, ngey kaŋ yaŋ boŋ Rabbi lordi i se ka ne i ma si goy d'i goyey dumi.

¹⁶In so zapustili vse zapovedi GOSPODA, Boga svojega, in si napravili ulite podobe, zlasti dve teleti, in naredili Ašero in so molili vso vojsko nebeško in služili Baalu.

¹⁶ Koyne, i fay da Rabbi ngey Irikoyo lordey kulu. I na sooguyaŋ himandi handayze hinka te ngey boŋ se. I na bundu tooruyaŋ te. I gurfa beena ra marga kulu se, i may Baal se mo.

¹⁷In so darovali svoje sinove in svoje hčere, vodeč jih skozi ogenj, in se pečali z vedeževanjem in čaranjem in se prodali, da bi delali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, da bi ga dražili v jezo.

¹⁷ I na ngey ize arey da ngey ize wayey daŋ danji ra. I na gunayaŋ da dobo te. I na ngey boŋ neera zama ngey ma laala te Rabbi diyaŋ gaa k'a zokoti.

¹⁸In razjezil se je GOSPOD silno nad Izraelom in ga je odpravil izpred svojih oči, da ni ostal nihče nego sam rod Judov.

¹⁸ To, woodin yaŋ kulu sabbay se no Rabbi te bine Israyla se gumo. A n'i ganandi ka kaa nga jine. Afo kulu mana cindi, kala Yahuda kunda hinne.

¹⁹Pa tudi Juda ni izpolnjeval zapovedi GOSPODA, Boga svojega, temuč živel je po postavah Izraelovih, ki so si jih naredili.

¹⁹ Baa Yahuda mo, i mana Rabbi ngey Irikoyo lordey haggoy bo, amma i dira Israyla farilley ra kaŋ yaŋ i daŋ.

²⁰Zato je GOSPOD zavrgel vse seme Izraelovo, in jih je stiskal in jih dal plenilcem v roke, dokler jih ni pognal izpred obličja svojega.

²⁰ Rabbi mo wangu Israyla izey kulu. A n'i kaynandi k'i daŋ komkoy kambe ra, hal a n'i furu ka kaa nga jine.

²¹Kajti odtrgal je Izraela od hiše Davidove, in postavili so za kralja Jeroboama, sina Nebatovega; in Jeroboam je odtegnil Izraela, da ni šel za GOSPODOM, in je povzročil, da so hudo grešili.

²¹ Zama a na Israyla fay ka kaa Dawda dumo gaa. Israyla na Yerobowam Nebat izo didiji bonkooni. Yerobowam mo na Israyla ganji Rabbi ganayaŋ, a n'i daŋ zunubi bambata teeyaŋ.

²²In sinovi Izraelovi so hodili v vseh grehih Jeroboama, ki jih je storil, in niso odstopili od njih,

²² Israyla izey mo na Yerobowam zunubey kulu kaŋ yaŋ a te gana, i mana fay d'ey.

²³dokler ni GOSPOD odpravil Izraela izpred obličja svojega, kakor je bil govoril po vseh svojih hlapcih prorokih. Tako je bil Izrael preseljen iz svoje dežele v Asirijo, do tega dne.

²³ Hal a to naŋ kaŋ Rabbi na Israyla ganandi ka kaa nga jine, sanda mate kaŋ cine a ci nga tam annabey kulu me ra. Yaadin no i na Israyla ganandi nd'a nga laabo ra ka kond'a Assiriya laabu hala ka kaa hunkuna.

²⁴Kralj asirski pa je pripeljal ljudi iz Babela in iz Kute in iz Ave, iz Hamata in Sefarvaima in jih je razstavil po mestih samarijskih namesto sinov Izraelovih. In prilastili so si Samarijo ter prebivali v njenih mestih.

²⁴ Kala Assiriya bonkoono na boroyaŋ kaa Kuta kwaara, da Babila, da Abba, da Hamat, da Sefarbayim, k'i gorandi Samariya kwaarey ra Israyla izey nango ra. Ngey mo na Samariya mayra ta ka goro a kwaarey ra.

²⁵A v začetku, ko so prebivali ondi, se niso bali GOSPODA; zato je GOSPOD poslal mednje leve, ki so jih morili.

²⁵ A ciya mo nango din i goray sintina, i mana Rabbi beerandi. Woodin sabbay se no Rabbi mo na muusu beeri yaŋ donton i ra, i na afooyaŋ wi i ra.

²⁶Zatorej sporoče kralju asirskemu, rekoč: Narodi, ki si jih preselil in razstavil po mestih samarijskih, ne poznajo pravic deželnega Boga, zato je poslal leve mednje; in glej, ti jih more, ker ne poznajo pravic deželnega Boga.

²⁶ Woodin sabbay se no i salaŋ Assiriya bonkoono se ka ne: «Mebarawey kaŋ ni ku ka jisi Samariya kwaarey ra, i si laabo din Irikoyo asariya bay. Woodin sabbay se no a na muusu beeri yaŋ donton i ra. Ngey mo neeya g'i wi, zama i si laabo Irikoyo asariya bay.»

²⁷Tedaj zapove kralj asirski, rekoč: Peljite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih odondod privedli; ta naj gre in se ondi nastani in jih uči pravice Boga tiste dežele.

²⁷ Alwaato din Assiriya bonkoono lordi ka ne: «Kal i ma sambu tamtaray alfagey ra afo kaŋ i kande ka fun noodin. I ma naŋ a ma ye ka koy ka goro noodin laabo ra, ka borey dondonandi laabo din Irikoyo asariya.»

²⁸Nato pride eden duhovnikov, katere so odpeljali iz Samarije, in se nastani v Betelu ter jih uči, kako naj se boje GOSPODA.

²⁸ Alfagey kaŋ i ku Samariya ra binde, afo kaa ka goro Betel. A n'i dondonandi mate kaŋ boro ga humburu Rabbi nd'a.

²⁹Ali vsak narod je naredil svojega boga, in postavili so jih v hiše višav, ki so jih bili Samarijani napravili, vsak narod po mestih svojih, v katerih so prebivali.

²⁹ Kulu nda yaadin mebaraw fo kulu te nga boŋ tooruyaŋ k'i daŋ tudey boŋ fuwey ra, kaŋ yaŋ Samariyancey te, mebaraw kulu ngey kwaara ra kaŋ ra i ga goro.

³⁰Babelski možje so namreč naredili Sukot-benota, možje iz Kuta pa so naredili Nergala, možje iz Hamata Asima,

³⁰ Babila borey te Sukkot-Benet. Kuta borey mo te Nergal. Hamat borey te Asima.

³¹Avljani pa so naredili Nibhaza in Tartaka, a Sefarvaimci so sežigali svoje otroke v ognju Adrameleku in Anameleku, bogovoma Sefarvaimov.

³¹ Abbi borey te Nibhaz da Tartak. Sefarbancey mo na ngey izeyaŋ daŋ danji ra Adrammelek da Anammelek se, kaŋ ga ti Sefarbayim toorey.

³²Vendar so se bali GOSPODA in si postavili izmed sebe duhovnike višavam, ki so darovali zanje v hišah po višavah.

³² Yaadin no i humburu Rabbi. I ra koyne i na alfagayaŋ suuban boro yaamey ra tudey boŋ sududuyaŋ nangey se, borey kaŋ yaŋ ga sargay te i se i tudey boŋ sududuyaŋ fuwey ra.

³³GOSPODA so se sicer bali, a služili so tudi svojim bogovom po navadi narodov, izmed katerih so bili sem priseljeni.

³³ I humburu Rabbi ka may ngey toorey se mo, mebarawey kaŋ yaŋ ra i n'i sambu alaadey boŋ.

³⁴In do današnjega dne se ravnajo po prvotni navadi: GOSPODA se ne boje; tudi ne delajo po svojih postavah in naredbah, pa tudi ne po postavi in zapovedi, ki jo je GOSPOD zapovedal sinovom Jakoba, ki mu je dal ime Izrael,

³⁴ Hala hõ i ga goy ngey doŋ alaadey boŋ. I mana Rabbi beerandi bo. I mana goy ngey hin sanney boŋ mo, wala ngey alaadey, wala asariya boŋ, wala Rabbi lordey kaŋ yaŋ a na Yakuba izey lordi nd'a din boŋ, dumo kaŋ a n'a no maa Israyla,

³⁵s katerim je GOSPOD sklenil zavezo, in jim je zapovedal, govoreč: Ne bojte se drugih bogov, tudi se jim ne klanjajte, ne služite jim in ne darujte jim;

³⁵ ngey kaŋ yaŋ Rabbi na alkawli sambu i se. A na sanno gaabandi i se ka ne: «Araŋ ma si humburu de-koy fooyaŋ bo. Araŋ ma si sombu i se, araŋ ma si may i se, araŋ ma si sargay te i se mo.

³⁶ampak GOSPODA, ki vas je z veliko močjo in z iztegnjeno ramo odpeljal iz Egiptovske dežele, njega se bojte, njemu se poklanjajte in njemu darujte;

³⁶ Amma Rabbi, nga kaŋ fun d'araŋ Misira laabo ra da dabari bambata da kambe sallanta, nga no araŋ ga humburu. Nga mo no araŋ ga sombu a se; a se mo no araŋ ga sargay te.

³⁷in pazite na postave in naredbe, zakon in zapoved, ki vam jih je predpisal, da jih izpolnjujete vse svoje žive dni, in ne bojte se drugih bogov;

³⁷ A hin sanney d'a farilley d'a asariya d'a lordey, kaŋ yaŋ a hantum araŋ se, araŋ g'i haggoy hal abada, zama araŋ m'i te. Araŋ ma si humburu de-koy fooyaŋ bo.

³⁸in zaveze, ki sem jo sklenil z vami, ne zabite, tudi se ne bojte drugih bogov,

³⁸ Sappa kaŋ ay te d'araŋ mo, araŋ ma si diny'a bo. Araŋ ma si humburu de-koy fooyaŋ.

³⁹marveč bojte se GOSPODA, Boga svojega, in on vas otme iz roke vseh sovražnikov vaših.

³⁹ Amma Rabbi araŋ Irikoyo no araŋ ga humburu. A g'araŋ faaba mo araŋ ibarey kulu kambe ra.»

⁴⁰Toda niso poslušali, temuč so delali po svoji prvotni navadi.Tako so se ti narodi sicer bali GOSPODA, toda služili so svojim izrezanim podobam; enako delajo tudi njih otroci in njih otrok otroci do tega dne, kakor so delali njih očetje.

⁴⁰ Amma i mana hangan. I goy ngey doŋ alaadey boŋ.

⁴¹Tako so se ti narodi sicer bali GOSPODA, toda služili so svojim izrezanim podobam; enako delajo tudi njih otroci in njih otrok otroci do tega dne, kakor so delali njih očetje.

⁴¹ Dumi woodin yaŋ mo, i humburu Rabbi ka may sooguyaŋ hima-careyaŋ se. Yaadin mo no i izey d'i haamey. Sanda mate kaŋ i kaayey te, yaadin no ngey mo goono ga te hala ka kaa sohõ.