1In Elizej je bil dejal ženi, ki ji je sina oživil, rekoč: Vstani in odidi ti in družina tvoja in bivaj v tujini, kjerkoli moreš; zakaj GOSPOD je poklical lakoto, ki tudi pride v deželo in bo trpela sedem let.
1 Amma Iliyasu jin ka salaŋ da waybora kaŋ a n'a izo fundo yeti. A ne: «Ni ma tun ka koy, nin da ni almayaaley, ka koy naŋ kaŋ ni ga zumbu kulu. Zama Rabbi ce ka ne haray ma te. Jiiri iyye mo no a ga te laabo ra.»
2In žena vstane ter stori po besedi moža Božjega in odide z družino svojo in biva kot tujka v deželi Filistejcev sedem let.
2 Kala waybora tun ka te Irikoy bora ciyaŋo boŋ. A koy, nga nda nga almayaaley care banda ka goro Filistancey laabo ra jiiri iyye.
3Ko pa mine sedem let, se povrne iz dežele Filistejcev in gre, da se oglasi pri kralju za hišo in za njivo svojo.
3 A ciya, jiiri iyya din bananta ra, kala waybora din tun Filistancey laabo ra. A ye ka kaa nga kwaara. A fatta mo zama nga ma hẽ bonkoono gaa a windo nd'a farey sabbay se.
4Kralj pa je ravnokar govoril z Gehazijem, hlapcem moža Božjega, in rekel: Pripoveduj mi, prosim, vse velike reči, ki jih je storil Elizej!
4 A kaa ka saba nda bonkoono go ga salaŋ da Gehazi, Irikoy bora zanka. A go ga ne: «Ay ga ni ŋwaaray, ma ded'ay se hari bambata kulu kaŋ Iliyasu te.»
5In zgodi se, ko pripoveduje kralju, kako je oživil mrtvega, glej, žena, ki ji je sina privedel v življenje, pride prosit kralja hiše svoje in njive svoje. Tedaj reče Gehazi: Gospod moj, kralj, tu je tista žena, in ta je njen sin, ki ga je oživil Elizej!
5 Nga mo go baaru ciyaŋ gaa bonkoono se, mate kaŋ cine a ye ka buukwa no fundi, kala waybora kaŋ Iliyasu n'a izo fundo ye a gaa din go, a kande nga hẽeno bonkoono do, nga windo nda nga farey se. Gehazi mo ne: «Ya Koyo ay bonkoono, woone no ga ti waybora kaŋ izo Iliyasu ye ka kand'a fundo a gaa.»
6In kralj jo vpraša, in ona mu po vrsti pove. Nato ji kralj določi dvornika in mu veli: Povrni ji vse, kar je njenega, tudi vse pridelke njive od časa, ko je zapustila deželo, do tega dne.
6 Alwaato kaŋ bonkoono na waybora hã, nga mo na baaro dede a se. Bonkoono mo na doogari fo daŋ ka ne: «I ma yeti a se hay kulu kaŋ ga ti a wane, da nga fari albarka kulu za han kaŋ hane a na laabo naŋ hala hunkuna.»
7In Elizej pride v Damask. Ben-hadad, kralj sirski, pa je bil bolan; in so mu povedali, rekoč: Mož Božji je prišel sem.
7 Kala Iliyasu kaa Damaskos kwaara. Suriya bonkoono Ben-Hadad mo jante. I ci a se ka ne: «Irikoy bora kaa ne.»
8In kralj veli Hazaelu: Vzemi darilo v roko in pojdi naproti možu Božjemu in vprašaj GOSPODA po njem in reci: Ali ozdravim od te bolezni?
8 Bonkoono ne Hazayel se: «Ma nooyaŋ sambu ni kamba ra ka koy ka Irikoy bora kubay. Ma Rabbi hã a do ka ne: ay ga du baani ay dooro wo gaa, _wala ay si|_?»
9Hazael mu torej gre naproti, vzemši s seboj daril od vsega blaga iz Damaska, tovora na štiridesetih velblodih; in pride in stopi predenj in reče: Sin tvoj Ben-hadad, kralj sirski, me je poslal k tebi, rekoč: Ali ozdravim od te bolezni?
9 Hazayel mo koy k'a kubay da nooyaŋo nga kamba ra, sanda Damaskos hari darzakoy kulu, yo jeje waytaaci. A kaa mo ka kay Iliyasu jine ka ne: «Ni izo, Suriya bonkoono Ben-Hadad k'ay donton ni gaa. A ga hã hala nga ga du baani dooro wo gaa?»
10In Elizej mu reče: Pojdi, reci mu: Gotovo ozdraviš. Toda GOSPOD mi je pokazal, da gotovo umre.
10 Iliyasu ne a se: «Koy ka ci a se: ‹Daahir ni ga du baani.› Kulu nda yaadin, Rabbi cabe ay se kaŋ daahir a ga bu.»
11In prorok vpre oči vanj in ga trdno gleda, da ga je bilo sram; in mož Božji se razjoka.
11 Kal a na mo sinji Hazayel gaa gumo, hala haawi n'a di, Irikoy bora mo hẽ.
12In Hazael vpraša: Zakaj joče gospod moj? Odgovori: Ker vem, koliko zlega storiš sinovom Izraelovim: njih utrjena mesta požgeš z ognjem in njih mladeniče pobiješ z mečem in njih otročiče razbiješ ob skali in njih noseče prerežeš.
12 Hazayel mo ne: «Ifo se no ay jine bora ga hẽ?» A tu ka ne: «Zama ay bay laala kaŋ ni ga ba ka te Israyla izey se. Ni ga danji daŋ i wongu fuwey gaa, ni g'i arwasey wi nda takuba, ni ga ize kayney kar-kar mo, k'i wayboro gundekoyey fooru.»
13In Hazael reče: Kaj je hlapec tvoj, ki je le pes, da bi storil to veliko reč? In Elizej odgovori: GOSPOD mi je pokazal, da bodeš kralj Siriji!
13 Hazayel ne: «Ay, ni bannya ya may no, kaŋ hansi hinne no, hal ay ma hari bambatey din te?» Iliyasu mo tu ka ne: «Rabbi n'ay cabe kaŋ ni ga ciya Suriya bonkooni.»
14Tedaj odide od Elizeja in pride h gospodarju svojemu; ta ga vpraša: Kaj ti je rekel Elizej? On odgovori: Rekel mi je, da gotovo ozdraviš.
14 Noodin mo no a fay da Iliyasu. A kaa nga jine bora do. Nga mo ne a se: «Ifo no Iliyasu ne ni se?» A tu ka ne: «A ci ay se ka ne: ‹Daahir ni ga du baani.› »
15Drugi dan pa vzame odejo in jo omoči v vodi ter mu jo razgrne čez obraz, da je umrl. In Hazael je zakraljeval na mestu njegovem.
15 A ciya, a wane suba, kala Hazayel na kunta sambu k'a sufu hari ra. A n'a daabu bonkoono moyduma gaa hal a bu. Hazayel mo te bonkooni a nango ra.
16V petem letu Jorama, sina Ahaba, kralja Izraelovega (ko je bil Josafat kralj Judov), je zakraljeval Joram, sin Josafata, kralja Judovega.
16 Israyla bonkoono Yoram, Ahab haama, a koytara jiiri guwanta ra no Yahuda bonkoono Yehoram Yehosafat izo te bonkooni.
17Dvaintrideset let je imel, ko je zakraljeval, in vladal je osem let v Jeruzalemu.
17 A gonda jiiri waranza cindi hinka waato kaŋ a sintin ka may, a may mo jiiri ahakku Urusalima* ra.
18In hodil je po potu kraljev Izraelovih, kakor je delala hiša Ahabova, kajti imel je hčer Ahabovo za ženo; in delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH.
18 A na Israyla bonkooney fonda gana sanda mate kaŋ cine Ahab dumo te, zama a na Ahab ize hiiji, a na goy laalo te mo Rabbi diyaŋ gaa.
19Ali GOSPOD ni hotel uničiti Jude, zaradi Davida, hlapca svojega, kakor mu je bil obljubil, da mu da svetilo za sinove njegove vse dni.
19 Amma Rabbi mana yadda ka Yahuda halaci bo, nga tamo Dawda sabbay se, za kaŋ a na alkawli sambu a se ka ne nga g'a no fitilla ka koy a izey gaa hal abada.
20V njegovih dneh so odstopili Edomci izpod oblasti Judove in si postavili kralja zase.
20 A zamana ra no Edom murte Yahuda koytara gaa. I na bonkooni daŋ ngey boŋ se.
21Tedaj je šel Joram proti Zairu in vsi vozovi njegovi ž njim; in vzdignil se je po noči ter pobil Edomce, ki so ga obdajali, in tudi poveljnike njih vozovom. In ljudstvo je bežalo v šatore svoje.
21 Alwaato din mo Yehoram daaru ka koy Zayir nga nda torkey kulu nga banda. Edomancey da torko jine borey n'a windi. A tun mo cino ra k'i kar. Yahuda soojey mo zuru ka ye fu.
22Vendar so se Edomci upirali oblasti Judovi do tega dne. Tudi Libna se je uprla v tistem času.
22 Yaadin no Edomancey murte nd'a ka fun Yahuda kambe ra hala ka kaa sohõ. Saaya din Libna mo murte alwaati follonka ra.
23A druge zgodbe Joramove in vse, kar je storil, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?
23 Yehoram goy cindey da haŋ kaŋ a te kulu, manti i n'i hantum Yahuda bonkooney baaru tira ra bo?
24In legel je Joram k očetom svojim, in pokopali so ga z očeti njegovimi v mestu Davidovem. In Ahazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.
24 Yehoram mo kani nga kaayey banda, i n'a fiji a kaayey banda Dawda birno ra. A izo Ahaziya te bonkooni a nango ra.
25V dvanajstem letu Jorama, sina Ahaba, kralja Izraelovega, je zakraljeval Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega.
25 Israyla bonkoono Ahab haama Yoram mayra jiiri way cindi hinkanta ra no Yahuda bonkoono Yehoram izo Ahaziya te bonkooni.
26Dvaindvajset let je imel Ahazija, ko je zakraljeval, in vladal je eno leto v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrija, kralja Izraelovega.
26 Ahaziya gonda jiiri waranka cindi hinka waato kaŋ a te bonkooni, a may mo jiiri fo Urusalima ra. A nya maa Ataliya, Israyla bonkoono Omri ize wayo.
27In hodil je po poti hiše Ahabove, delajoč, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, kakor je delala Ahabova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše.
27 A na Ahab dumo fonda gana ka goy laalo te Rabbi diyaŋ gaa, sanda mate kaŋ cine Ahab dumo te, zama Ahab kwaara borey anzuray no.
28In šel je z Joramom, sinom Ahabovim, na vojno zoper Hazaela, kralja sirskega, v Ramot v Gileadu; in Sirci so ranili Jorama.In vrnil se je kralj Joram, da bi si lečil v Jezreelu rane, ki so mu jih Sirci zadeli v Rami, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaelom. Ahazija pa, sin Jorama, kralja Judovega, je prišel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je ležal bolan.
28 A koy mo Ahab haama Yoram banda zama ngey ma wongu nda Suriya bonkoono Hazayel noodin Ramot-Jileyad. Suriyancey mo na Yoram guuru.
29In vrnil se je kralj Joram, da bi si lečil v Jezreelu rane, ki so mu jih Sirci zadeli v Rami, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaelom. Ahazija pa, sin Jorama, kralja Judovega, je prišel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je ležal bolan.
29 Bonkoono Yoram mo ye ka kaa Yezreyel zama nga ma du baani nga marayyaŋo gaa kaŋ Suriyancey te a se Rama ra, waato kaŋ a go ga wongu nda Suriya bonkoono Hazayel. Yahuda bonkoono Ahaziya, Yehoram izo koy hala nga ma Ahab haama Yoram kunfa Yezreyel ra, zama a sinda baani.