¹Zgodi se pa po smrti Savlovi, ko se je bil David vrnil od poboja Amalekovcev in je bival dva dni v Ziklagu,

¹ Sawulu buuyaŋo banda, waato kaŋ Dawda ye ka kaa ka fun Amalekancey wiyaŋo do, Dawda te jirbi hinka Ziklag.

²glej, tretjega dne pride mož iz tabora Savlove vojske z raztrganimi oblačili in s prstjo na glavi. In ko dospe k Davidu, pade na tla in se pokloni.

² Jirbi hinzanta hane binde, kala boro fo go ga fun Sawulu do wongu marga ra da bankaaray tooranteyaŋ, da laabu mo koyne nga boŋo ra. A ciya binde, waato kaŋ a to nango kaŋ Dawda bara, kala bora ye ganda ka sombu.

³In David mu reče: Odkod prihajaš? On mu reče: Iz tabora Izraelovega sem ubežal.

³ Dawda ne a se: «Man no ni fun?» A ne a se: «Ay du ka yana no Israyla* wongu marga ra.»

⁴David ga vpraša: Kako se je godilo? Povej mi, prosim. On odgovori: Ljudstvo je bežalo iz boja in je tudi dosti ljudstva padlo in poginilo, tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.

⁴ Dawda ne a se: «Ifo no ka te? Ay ga ni hã, ma ci ay se.» A tu ka ne: «Borey zuru wongo do. Jama ra boro boobo kaŋ ka bu. Sawulu nda nga ize Yonata mo, i bu.»

⁵In David reče mladeniču, ki mu je to pravil: Kako veš, da sta mrtva Savel in njegov sin Jonatan?

⁵ Dawda ne arwaso kaŋ ci nga se din se: «Mate no ni te ka bay Sawulu nda nga ize Yonata kulu bu?»

⁶Mladenič, ki mu je to pravil, reče: Po naključbi sem prišel na goro Gilboo, in glej, Savel se je bil naslonil na sulico svojo, in glej, vozovi in jezdeci so hiteli za njim.

⁶ Arwaso kaŋ na sanno ci a se ye ka ne: «A saba nda ay go Jilbowa tondo boŋ, kal ay di Sawulu go ga jeeri nga yaajo gaa. A go mo, wongu torkey da ngey kaarukoy go g'a ce konda ŋwa.

⁷In ko se ozre, me ugleda in me pokliče. In jaz odvrnem: Tu sem!

⁷ Waato kaŋ a zagu, a n'ay fonnay, a n'ay ce mo. Ay mo tu ka ne: ‹Ay neeya!›

⁸On pa mi reče: Kdo si ti? Rečem mu: Amalekovec sem.

⁸ A ne ay se: ‹Nin no may?› Ay tu ka ne: ‹Ay ya Amalekance no.›

⁹Nato mi veli: Stopi k meni in me usmrti, kajti groza se me je lotila, ker še je duša docela v meni!

⁹ A ne ay se: ‹Ay ga ni ŋwaaray, ma kay ay boŋ k'ay wi, zama mo-binni n'ay di, amma ay fundo go ay gaa jina.›

¹⁰In stopil sem k njemu in ga usmrtil, ker sem vedel, da ne more živeti po svojem padcu. In vzel sem venec, ki ga je imel na glavi, in zapestnico z roke njegove, in sem ju zdaj prinesel tebi, gospodu svojemu!

¹⁰ Ay binde kay a boŋ k'a wi, zama ay daahirandi kaŋ a si hin ka funa koyne, za kaŋ i ban k'a zeeri. Ay na koytaray fuula kaŋ go a boŋo gaa da kondi kaŋ go a jasa gaa mo kaa. Ay kand'ey neewo, ay jine bora do.»

¹¹Tedaj prime David za oblačila svoja in jih raztrga, enako tudi vsi možje, ki so bili pri njem;

¹¹ Waato din binde Dawda na nga bankaarayey di ka tooru-tooru*. Yaadin mo no borey kulu kaŋ yaŋ go a banda.

¹²in so žalovali in jokali in se postili do večera po Savlu in po Jonatanu, sinu njegovem, in zavoljo ljudstva GOSPODOVEGA in hiše Izraelove, ker so bili padli po meču.

¹² I na bu baray te, i hẽ, i mehaw kala wiciri kambu Sawulu nda nga izo Yonata da Rabbi borey, da Israyla dumo mo se, za kaŋ takuba n'i wi.

¹³In David reče mladeniču, ki mu je to naznanil: Odkod si? Odgovori: Sin sem tujca, Amalekovca.

¹³ Dawda ne arwaso kaŋ na baaro ci nga se din se: «Ni ya mana gaa boro no?» A tu ka ne: «Ay ya yaw fo ize no, Amalek boro.»

¹⁴In David mu reče: Kako, da se nisi bal položiti roke svoje na maziljenca GOSPODOVEGA, da ga pogubiš?

¹⁴ Dawda ne a se: «Mate cine se no ni mana humburu ni ma kambe salle ka Rabbi wane suubananta halaci?»

¹⁵In pokliče David enega mladeničev svojih in veli: Stopi sem in ga umori! In ga je udaril, da je umrl.

¹⁵ Kala Dawda na arwasey ra afo ce ka ne: «Ma maan ka kaŋ a boŋ.» Nga mo n'a kar kal a bu.

¹⁶In David mu reče: Kri tvoja bodi na glavi tvoji! Zakaj tvoja usta so zoper tebe pričala, rekoč: Jaz sem usmrtil maziljenca GOSPODOVEGA.

¹⁶ Dawda ne a se: «Ni kuri alhakko ma ye ni boŋo boŋ, zama ni meyo no ka ni seeda, za kaŋ ni ne: ‹Ay na Rabbi wane suubananta wi.› »

¹⁷In David je pel to žalostinko nad Savlom in Jonatanom, sinom njegovim,

¹⁷ Dawda na bu kunfa te da sanni woone yaŋ, Sawulu nda nga izo Yonata se.

¹⁸in je velel, da se nauče sinovi Judovi pesem „o loku“; glej, zapisana je v knjigi Jašarjevi:

¹⁸ A lordi mo ka ne i ma Yahuda izey dondonandi dooni woone, Biraw Dooni no. A go, i n'a hantum Yasar tira ra:

¹⁹Slava tvoja, o Izrael, je bila ubita na višinah tvojih! Kako so padli junaki!

¹⁹ «Ya Israyla, i na ni darza wi ni beene nangey boŋ! Hinkoyey din, mana gaa i kaŋyaŋo misa!

²⁰Ne pravite tega v Gatu, ne oznanjujte po ulicah v Askelonu, da se ne vesele hčere Filistejcev, da ne vriskajo radostno neobrezancev hčere!

²⁰ I ma si baaru dede Gat ra, I ma s'a fe mo Askelon fondey gaa. Zama Filistancey ize wandiyey ma si farhã. Borey kaŋ yaŋ sinda dambanguyaŋ, I ize wandiyey ma si zaama teeyaŋ zamuuyaŋ te.

²¹O gore Gilboe, da ne bi bilo rose ali dežja na vas, ne njiv, s katerih bi se prinašale daritve! Ker ondi je bil junakom ščit s sramoto odvržen, ščit Savlov, kakor bi ne bil z oljem maziljen.

²¹ Araŋ Jilbowa tondey, hari wala harandaŋ ma si zumbu araŋ boŋ, wala sargay fariyaŋ boŋ. Zama noodin i na hinkoyo korayo ziibandi, Sawulu korayo nooya, Danga day manti tuusante nda ji wane no.

²²Brez krvi pobitih, brez tolstine junakov se ni vračal lok Jonatanov, in meč Savlov ni prišel nikoli prazen nazaj.

²² Borey kaŋ yaŋ i wi kurey do, Hinkoyey maani do, Yonata biraw mana candi banda, Sawulu takuba mana ye yaamo bo.

²³Savel in Jonatan, ljubezniva in draga sta bila v življenju, tudi v smrti nista ločena; bila sta hitrejša nego orli, močnejša nego levi.

²³ Sawulu nda Yonata ya baakasinay hariyaŋ da taalam hariyaŋ no waato kaŋ i gonda fundi, I buuyaŋey ra mo i mana fay. I waasu nda zeeban, I gaabu nda muusu beeri.

²⁴Hčere Izraelove, plakajte po Savlu, ki vas je mično oblačil v škrlat in je deval dragotine zlate na obleke vaše!

²⁴ Ya araŋ Israyla ize wayey, Wa hẽ Sawulu boŋ, Nga kaŋ na mulfi daabu araŋ gaa k'araŋ taalam, Nga kaŋ na wura taalamey daŋ araŋ bankaarayey gaa.

²⁵Kako so padli junaki sredi boja! Jonatan je bil ubit na višinah tvojih.

²⁵ Hinkoyey din, Mana gaa i kaŋyaŋo misa wongu ra! Ya Yonata, i na ni wi beene nangey boŋ.

²⁶Žal mi je tebe, brat moj Jonatan; drag si mi bil jako! Divna mi je bila ljubezen tvoja, bolj nego žená ljubezen.Kako so padli junaki in je poginilo vojno orožje!

²⁶ Ay nya-izo Yonata, Ay fundo kayna ni sabbay se. Ni ga kaan ay se gumo. Ni baakasina, ya dambara hari no ay do, A bisa wande baakasinay.

²⁷Kako so padli junaki in je poginilo vojno orožje!

²⁷ Hinkoyey din kaŋyaŋo, Da wongu jinay halaciyaŋo, Man gaa i misa!»