¹V tretjem letu kraljevanja Jojakima, kralja Judovega, je prišel Nebukadnezar, kralj v Babilonu, pred Jeruzalem in ga je oblegal.

¹ Yahuda bonkoono Yehoyacim koytara jiiri hinzanta ra, kala Babila bonkoono Nebukadnezzar kaa Urusalima* ka wongu marga sinji a se.

²In Gospod mu je dal v roko Jojakima, kralja na Judovem, in nekatere izmed posod hiše Božje. In prepeljal jih je v deželo Sinear, v svojega boga hišo: posode tiste je dejal v zakladnico boga svojega.

² Rabbi mo na Yahuda bonkoono Yehoyacim da Irikoy fuwo jinay jara daŋ a kambe ra. A na jinayey sambu mo ka kond'ey nga tooro windo Sinar laabo ra, k'i jisi nga tooro arzaka fuwo ra.

³In kralj je ukazal Aspenazu, načelniku svojih dvornikov, naj pripelje mladeničev iz sinov Izraelovih od kraljevega zaroda in od plemenitnikov,

³ Bonkoono salaŋ nga mantawey arkuso Aspenaz se ka ne a ma kande Israyla izey fooyaŋ, danga fuula bandey da koy kayney.

⁴brez kakršnega koli madeža, lepe postave in dovzetnih za pouk v vsej modrosti, bistre pameti in obdarovanih z razumnostjo in sposobnih, da stoje v palači kraljevi ter da bi jih učili pismenstva in jezika Kaldejcev.

⁴ Arwasuyaŋ kaŋ sinda leebu, kaŋ ga sogo, bayraykooniyaŋ laakal kulu dumi ra, kaŋ yaŋ ga waani cawyaŋ, toonanteyaŋ da fahamay, kaŋ yaŋ gonda alhaali i ma kay bonkoono faada ra, a m'i dondonandi Kaldancey bayra d'i ciine mo.

⁵In kralj jim je določil vsakdanji obrok kraljevih jedil in vina, ki ga je sam pil, in da jih tako vzgajajo tri leta, in potem naj bi stali pred kraljem.

⁵ Bonkoono ne mo i ma nga ŋwaaro da duvan* kaŋ nga ga haŋ no i se han kulu. I m'i kuru koyne, hala jiiri hinza kubante, i ma kay bonkoono jine.

⁶Bili so pa med njimi, iz sinov Judovih: Daniel, Hananija, Misael in Azarija.

⁶ Arwasey din ra binde Daniyel go no, da Hananiya da Misayel da Azariya, Yahuda izeyaŋ no.

⁷In knez dvornikov jim je dal imena, in je imenoval Daniela Beltsazarja in Hananija Sadraha in Misaela Mesaha in Azarija Abednega.

⁷ Mantawey arkuso na maayaŋ daŋ i gaa. A na Daniyel maa daŋ Beltesazzar, Hananiya mo a n'a maa daŋ Sadrak, Misayel gaa mo a daŋ Mesak, Azariya gaa mo, Abednego.

⁸Ali Daniel se je namenil v srcu, da se ne bo omadeževal s kraljevo jedjo in z vinom, ki ga je kralj pil; zato poprosi kneza dvornikov, da mu ne bodi treba se omadeževati.

⁸ Amma Daniyel anniya nga bina ra nga ma si nga boŋ ziibandi nda bonkoono ŋwaaro, wala baa da duvan kaŋ a ga haŋ. Woodin se no a na yadda ceeci mantawey arkuso do, nga ma si nga boŋ ziibandi.

⁹Bog pa je dal Danielu doseči milost in usmiljenje pri knezu dvornikov.

⁹ Irikoy binde naŋ Daniyel du gaakuri nda suuji mantawey arkuso do.

¹⁰In reče knez dvornikov Danielu: Bojim se gospoda svojega, kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti čemu naj vidi, da so vaši obrazi medlejši nego drugih mladeničev vaše starosti? Tako bi bili krivi, če bi mi kralj vzel glavo.

¹⁰ Nga din, mantawey arkuso ne Daniyel se: «Ay ga humburu koyo ay bonkoono, nga kaŋ n'araŋ ŋwaaro d'araŋ haŋyaŋ haro daŋ araŋ se. Zama ifo se no a ga di araŋ moydumey ilaaloyaŋ no ka bisa araŋ wadde arwasu cindey? Yaadin gaa araŋ g'ay boŋo daŋ bonkoono kataru ra nooya.»

¹¹Tedaj reče Daniel oskrbniku, ki ga je bil postavil knez dvornikov nad Danielom, Hananijem, Misaelom in Azarijem:

¹¹ Kala Daniyel ne jine funa kaŋ mantawey arkuso daŋ Daniyel da nga hangasiney Hananiya nda Misayel da Azariya din se:

¹²Prosim, izkusi nas, hlapce svoje, deset dni, in naj nam dajo jesti sočivja in piti vode.

¹² «Ay ga ni ŋwaaray no, kala ni ma iri, ni bannyey, si hala jirbi way. I ma iri no kobto nda tuuri-nya ize yaŋ iri ma ŋwa, da hari bi mo iri ma haŋ.

¹³Potem naj ogledajo obraze naše vpričo tebe in obraze mladeničev, ki jedo kraljevo jed, in kakor boš videl, tako stóri s hlapci svojimi.

¹³ Saaya din i m'iri moydumey guna ni jine iri nda arwasey kaŋ ga bonkoono ŋwaaro ŋwa yaŋ moydumey. Hay kaŋ ni di, a boŋ no ni ga goy ni bannyey gaa.»

¹⁴Poslušal jih je torej v tej reči in naredil poskušnjo ž njimi deset dni.

¹⁴ A binde yadda i se sanni woodin boŋ. A n'i si hala jirbi way.

¹⁵In po desetih dneh so se kazali njih obrazi boljši in mesnatejši nego vseh mladeničev, ki so jedli jed kraljevo.

¹⁵ Jirbi wayanta banda binde, a di kaŋ i moydumey gunayaŋ booriyaŋo da gaahamey naasuyaŋo ga bisa arwasey kulu kaŋ yaŋ ga bonkoono ŋwaaro ŋwa din waney.

¹⁶Tedaj jim oskrbnik odvzame jed in vino, ki jim ga je bilo piti, in jim je dajal sočivja.

¹⁶ Jine funa binde na ŋwaaro da duvan kaŋ i ga haŋ barmay k'i no kobto nda tuuri-nya ize yaŋ.

¹⁷Tem štirim mladeničem pa je Bog dal znanje in razumnost v vsem slovstvu in modrosti, in Daniel je znal razbirati vse prikazni in sanje.

¹⁷ Arwasu taaca din binde, Irikoy n'i no bayray da gonitaray da laakal mo cawyaŋ kulu ra. Daniyel mo gonda fahamay bangandiyaŋ nda hindiri ra.

¹⁸In ko so minili dnevi, po katerih je bil kralj določil, da jih pripeljejo k njemu, jih je privedel knez dvornikov pred Nebukadnezarja.

¹⁸ Jirbey bananta binde kaŋ bonkoono kosu i ma kand'ey, kala mantawey arkuso kand'ey Nebukadnezzar jine.

¹⁹In kralj je govoril ž njimi; a med njimi vsemi ni bilo nobenega kakor Daniel, Hananija, Misael in Azarija; zato so stali v službi pred kraljem.

¹⁹ Bonkoono fakaaray d'ey. I kulu ra mo i mana Daniyel da Hananiya da Misayel da Azariya cine gar.

²⁰In v vsaki stvari modrosti in razumnosti, za katero jih je vprašal kralj, jih je našel desekrat boljše nego vse pismouke in rotilce, ki so bili po vsej državi njegovi.In Daniel je ostal do prvega leta kralja Cira.

²⁰ Laakal sanni nda fahamay kulu ra kaŋ bonkoono n'i hã d'a, a n'i gar i bisa moodabalkoy da handariya ceeciko kulu kaŋ go a mayray laabo me hala sorro way.

²¹In Daniel je ostal do prvega leta kralja Cira.

²¹ Daniyel binde goro kala bonkoono Sirus jiiri sintina.