¹Zatorej ljubi GOSPODA, svojega Boga, in vse dni pazi na njegovo službo, na postave, sodbe in zapovedi njegove.

¹ Woodin sabbay se binde ni ma ba Rabbi ni Irikoyo. Ni ma haggoy d'a talfo, d'a hin sanney, d'a farilley, d'a lordey mo, duumi.

²In spoznajte danes (zakaj ne govorim z vašimi otroki, ki niso spoznali in ki niso videli) strahovanje GOSPODA, svojega Boga, njegovo velikost, mogočno roko in iztegnjeno ramo njegovo,

² Araŋ ga bay mo hunkuna, zama ay siino ga salaŋ araŋ izey se bo. Ngey wo mana bay, i mana di mo Rabbi araŋ Irikoyo goojiyaŋey, wala a beera, wala a kambe gaabikoono, wala a kambe sallanta.

³znamenja in dela njegova, ki jih je storil sredi Egipta Faraonu, egiptovskemu kralju, in vsej njegovi deželi;

³ I mana di a alaamey d'a te-goyey kaŋ a te Misira ra Misira bonkoono Firawna da nga laabo kulu se.

⁴in kaj je storil vojski Egipčanov, njih konjem in njih vozovom: kako je privedel vode Rdečega morja nadnje, ko so se gnali za vami, in jih je GOSPOD pogubil do današnjega dne;

⁴ I mana di mo haŋ kaŋ a te Misira wongu marga d'i bariyey d'i torkey se. Zama a na Teeku Cira haro daabu i boŋ waato kaŋ i goono g'araŋ banda gana. Rabbi n'i halaci mo hala ka kaa hunkuna.

⁵in koliko je za vas storil v puščavi, dokler niste prišli v ta kraj;

⁵ I mana di haŋ kaŋ a te araŋ se ganjo ra hal araŋ ga kaa ka to neewo.

⁶in kaj je storil Datanu in Abiramu, sinoma Eliaba, Rubenovega sinu: kako je odprla zemlja žrelo in ju požrla ž njih družinami in šatori in s slehernim živim bitjem, ki je šlo za njima, sredi vsega Izraela.

⁶ I mana di mo haŋ kaŋ a te Ruben izo Eliyab izey se, kaŋ yaŋ ga ti Datan da Abiram. Zama laabo na nga meyo hay k'i gon, ngey nd'i almayaaley, d'i kuuru-fuwey, da fundikooni kulu kaŋ n'i fonda gana Israyla ra.

⁷Zakaj vaše oči so videle vsa velika dela GOSPODOVA, ki jih je storil.

⁷ Amma araŋ wo, araŋ moy di Rabbi goy bambatey din kaŋ a te.

⁸Zato držite vso zapoved, ki vam jo danes zapovedujem, da bodete močni ter obvladate deželo, ko pridete vanjo, v katero greste, da jo posedete;

⁸ Woodin sabbay se no araŋ ma haggoy da lordey kulu kaŋ ay go g'araŋ lordi nd'a hunkuna. Yaadin gaa no araŋ ga te gaabi, araŋ ma furo mo ka du laabo din kaŋ araŋ ga daŋandi ka ŋwa, a ma ciya araŋ mayray hari.

⁹in da podaljšate dni svoje v deželi, za katero je prisegel GOSPOD vašim očetom, da jim jo da in njih zarodu, deželo, kjer teče mleko in med.

⁹ Araŋ aloomarey ma ku mo laabo kaŋ Rabbi ze d'a araŋ kaayey se din ra ka ne nga g'a no i se d'i banda mo se. Laabu no kaŋ ga wa da yu bambari.

¹⁰Dežela namreč, ki jo greste posedat, ni kakor Egiptovska dežela, iz katere ste odšli, kjer si sejal seme in moral napeljevati vodo nanje s svojo nogo kakor na zelenjadni vrt.

¹⁰ Zama laabo din kaŋ araŋ ga furo ka du, a si hima Misira laabo, nango kaŋ araŋ fun. Noodin ni na ni dum'izey duma, ni n'a haŋandi da ni ca mo, danga mate kaŋ boro ga te tuuri kayney kali se.

¹¹Ampak dežela, kamor potujete, da se je polastite, je dežela hribov in dolin in pije vodo od dežja z neba;

¹¹ Amma laabo kaŋ araŋ ga daŋandi ka du a mayray din, a ra gonda tuduyaŋ da gooruyaŋ, beene hari no g'a haŋandi.

¹²dežela je, za katero skrbi GOSPOD, tvoj Bog: vedno so oči GOSPODA, tvojega Boga, obrnjene nanjo, od začetka do konca leta.

¹² Laabu no kaŋ Rabbi ni Irikoyo ga saal. Rabbi ni Irikoyo moy go a gaa waati kulu, jiiro me-d'a-me.

¹³Ako boste torej marljivo poslušali moje zapovedi, ki vam jih danes zapovedujem, da boste ljubili GOSPODA, svojega Boga, in mu služili iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje,

¹³ Araŋ ma hanga jeeri ay lordey se, kaŋ yaŋ ay go g'araŋ lordi nd'a hunkuna. Araŋ ma ba Rabbi araŋ Irikoyo, araŋ ma may a se mo d'araŋ biney kulu nd'araŋ fundey kulu.

¹⁴bo dajal dežja vaši deželi ob pravem času, zgodnjega in poznega dežja, da spraviš žito, vino in olje svoje;

¹⁴ D'araŋ na woodin yaŋ te, kulu ay mo ga beene hari no araŋ laabo se alwaati kaŋ ga hagu ra, sintinay wano da kokor banda wano, zama ni ma du ka ni ntaaso, da ni reyzin haro, da ni jiyo heemaro wi.

¹⁵tudi za živino tvojo ti dam trave na polju, in jedel boš in se nasitil.

¹⁵ Ay ga subu daŋ mo saajey ra ni almaney se, ni ga ŋwa ka kungu mo.

¹⁶Varujte se, da se ne da premotiti vaše srce, da bi odstopili s pota in služili tujim bogovom ter jih molili;

¹⁶ Wa haggoy d'araŋ boŋ, fa! A ma si te i m'araŋ biney halli, hal araŋ ma kamba ka koy tooruyaŋ banda ka sududu i se.

¹⁷in GOSPODOVA jeza bi se razvnela proti vam, in zaprl bi nebo, da ne bo dežja in da zemlja ne obrodi sadu svojega, in poginili bi hitro iz predobre dežele, ki vam jo da GOSPOD.

¹⁷ Da yaadin no ka te, Rabbi bine ga tun araŋ se, a ma beene batama daabu hala hari si kaŋ, laabo mo ma si nga nafa hay. Araŋ mo, araŋ ma tara ka halaci ka ban laabu hanna kaŋ Rabbi g'araŋ no din ra.

¹⁸Zato si vtisnite te besede moje v srce in v dušo svojo in privežite si jih za znamenje na roko in naj bodo kot čelno vezilo med vašimi očmi.

¹⁸ Woodin sabbay se araŋ m'ay sanney wo kulu jisi araŋ biney d'araŋ laakaley ra. Araŋ m'i haw araŋ kambey gaa ka te seeda. I ma bara mo araŋ sukutey gaa araŋ moy game ra.

¹⁹In učite jih svoje otroke, govoreč o njih, ko sediš v hiši svoji, ko hodiš po poti, ko greš spat in ko vstajaš.

¹⁹ Araŋ m'i dondonandi mo araŋ izey se, k'i fakaaray te i se da ni go ga goro ni windo ra, da ni go ga dira fondo ra, da ni go ga kani, da ni ga tun mo koyne.

²⁰In napiši jih na podboje svoje hiše in na vrata svoja,

²⁰ Ni m'i hantum mo ni fu meyey carawey gaa, da ni windi me daabirjey gaa mo.

²¹da se pomnože vaši in vaših otrok dnevi, kakor se množe dnevi neba nad zemljo, v deželi, ki jo je s prisego obljubil GOSPOD očetom vašim, da jim jo da.

²¹ Zama aloomar ma tonton araŋ d'araŋ izey se, danga mate kaŋ beeney aloomaro ga ku ndunnya boŋ, laabo kaŋ Rabbi ze d'a araŋ kaayey se ra ka ne nga g'a no i se.

²²Kaj ti če boste zvesto hranili vso to zapoved, ki vam jo zapovedujem, izpolnjujoč jo s tem, da ljubite GOSPODA, svojega Boga, hodite po vseh potih njegovih in se ga oklepate,

²² Zama lordey kulu kaŋ ay g'araŋ lordi nd'a, araŋ g'i haggoy da anniya k'i te, araŋ ma ba Rabbi araŋ Irikoyo mo ka dira a fondey kulu ra, ka lamb'a gaa gumo.

²³tedaj prežene GOSPOD vse te narode pred vami in posedete last narodov, ki so večji in močnejši od vas.

²³ Yaadin cine gaa no Rabbi mo ga dumey wo kulu gaaray araŋ jine hal araŋ ma dumiyaŋ ŋwa kaŋ ga beeri da araŋ, kaŋ i gaabo ga bisa araŋ wano mo.

²⁴Vsak kraj, na katerega stopi vaša noga, bode vaš: od puščave in Libanona, od velereke Evfrata tja do Zahodnega morja bodo vaše meje.

²⁴ Naŋ kulu kaŋ araŋ ce taamey ga taamu ga ciya araŋ wane, za ganjo ra ka koy Liban, za Ufratis isa gaa mo ka koy hala wayna kaŋay Teeko gaa. Woodin yaŋ no ga ciya araŋ hirro.

²⁵Nihče ne bo mogel obstati pred vami; strah in grozo pred vami pošlje GOSPOD, vaš Bog, nad vso tisto deželo, po kateri boste hodili, kakor vam je obljubil.

²⁵ I boro fo kulu si du ka kay araŋ jine, zama Rabbi araŋ Irikoyo g'araŋ humburkuma d'araŋ joota dake laabu kulu kaŋ araŋ ga taamu din gorokoy boŋ, sanda mate kaŋ a ci araŋ se din.

²⁶Poglejte, danes stavim pred vas blagoslov in prokletstvo:

²⁶ Guna, hunkuna ay go ga albarka da laaliyaŋ mo daŋ araŋ jine.

²⁷blagoslov, ako poslušate zapovedi GOSPODA, svojega Boga, ki vam jih danes zapovedujem;

²⁷ Albarka no d'araŋ ga hangan Rabbi araŋ Irikoyo lordey se, wo kaŋ yaŋ ay go g'araŋ lordi nd'a hunkuna.

²⁸prokletstvo pa, ako ne poslušate zapovedi GOSPODA, svojega Boga, temuč krenete s poti, ki vam jo danes zapovedujem, da bi šli za tujimi bogovi, ki jih niste poznali.

²⁸ Laaliyaŋ mo no d'araŋ si hangan Rabbi araŋ Irikoyo lordey se, amma araŋ ga kamba ka fonda kaŋ ay n'araŋ lordi nd'a hunkuna din taŋ, ka koy ka de-koy waani yaŋ kaŋ araŋ mana i bay din gana.

²⁹In zgodi se naj, ko te pripelje GOSPOD, tvoj Bog, v deželo, kamor jo greš posest, da deneš blagoslov na goro Garizim, prokletstvo pa na goro Ebal,

²⁹ Araŋ ma woone mo te: Da Rabbi ni Irikoyo kande nin laabo kaŋ ni ga koy ka du a mayray din ra, kala ni ma albarka daŋ Gerizim tondo boŋ. Laaliyaŋ mo, ni m'a daŋ Ebal tondo boŋ.

³⁰ki sta onostran Jordana, v smeri proti solnčnemu zahodu, v deželi Kanaancev, ki prebivajo v nižini, nasproti Gilgalu, pri hrastih Morejevih.

³⁰ Manti tondi beerey din go noodin, Urdun daŋanta, fonda kaŋ ga do ganda wayna kaŋay haray se ya-haray? I go yongo Kanaanancey kaŋ go Gooru Beero din ra laabo ra. I ga maan Jilgal, Moore terebint* nyaŋey jarga.

³¹Kajti skoraj pojdete čez Jordan, da se polastite dežele, ki vam jo daje GOSPOD, Bog vaš, in dobite jo v last in boste prebivali v njej.A pazite, da izpolnjujete vse postave in sodbe, ki vam jih predlagam danes.

³¹ Zama araŋ wo, araŋ ga Urdun daŋandi ka du laabo kaŋ Rabbi araŋ Irikoyo g'araŋ no. Araŋ ga du a mayray hari mo, ka goro a ra.

³²A pazite, da izpolnjujete vse postave in sodbe, ki vam jih predlagam danes.

³² Wa haggoy mo hal araŋ ma hin sanney da ciitey kulu te, ngey kaŋ yaŋ ay daŋ araŋ jine hunkuna.