1To so besede zaveze, ki jo je GOSPOD zapovedal Mojzesu skleniti s sinovi Izraelovimi v deželi Moabski, razen zaveze, ki jo je sklenil ž njimi na Horebu.
1 Sappa kaŋ Rabbi ye ka Musa lordi nd'a a ma kayandi nga nda Israyla izey game ra, waato kaŋ i go Mowab laabo ra, a sanney neeya: (Woone wo ga waana sappa kaŋ a jin ka te nd'ey yongo Horeb tondo cire.)
2In Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim je govoril: Sami ste videli vse, kar je GOSPOD storil vam pred očmi v Egiptovski deželi Faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej deželi njegovi:
2 Kala Musa na Israyla kulu ce ka ne i se: Araŋ di hay kulu kaŋ Rabbi te Firawna da nga tamey, d'a laabo kulu mo se, araŋ jine Misira laabo ra.
3velike izkušnje, ki so jih videle vaše oči, tista znamenja in velike čudeže.
3 Araŋ moy di mo siyaŋ bambatey da alaamey da dambara goy bambatey din.
4Toda GOSPOD vam ni dal srca, da bi umeli, in oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali, do tega dne.
4 Amma hala hõ Rabbi mana araŋ no bine kaŋ ga bay, wala moy kaŋ ga di, wala hanga kaŋ ga maa.
5In vodil sem vas štirideset let po puščavi; oblačilo se ni prestaralo na vas in obuvalo ne raztrgalo na nogah vaših.
5 Jiiri waytaaci no ay n'araŋ candi saajo ra. Araŋ bankaaray mana zeen araŋ gaahamey gaa, ni taamey mo mana zeen ni cey gaa.
6Kruha niste jedli, tudi vina in močne pijače niste pili, da bi spoznali, da jaz sem GOSPOD, Bog vaš.
6 Araŋ mana buuru ŋwa, araŋ mana duvan* wala baji dumi kulu haŋ mo, zama araŋ ma bay kaŋ ay ya Rabbi araŋ Irikoyo no.
7In ko ste prišli v ta kraj, Sihon, kralj v Hesbonu, in Og, kralj v Basanu, sta prišla nam nasproti se vojskovat, in smo ju porazili
7 Waato kaŋ araŋ to neewo mo, Hesbon bonkoono Sihon da Basan bonkoono Og fatta ka wongu nda iri. Iri n'i zeeri mo.
8in zavzeli smo njiju deželo in jo dali v dediščino Rubenskim in Gadskim in polovici Manasejevega rodu.
8 Iri n'i laabey di k'i no tubu hari Ruben da Gad kundey, da Manasse kunda jara mo se.
9Hranite torej besede te postave in jih izpolnjujte, da boste imeli srečo v vsem, kar počenjate.
9 Woodin sabbay se araŋ ma haggoy da sappa wo sanney kulu k'i te, zama araŋ ma du albarka araŋ teerey kulu ra.
10Danes stojite vsi pred GOSPODOM, Bogom svojim, vaši poglavarji, vaši rodovi, vaši starejšine in oblastniki, vsi Izraelovi možje,
10 Hunkuna araŋ boro fo kulu go ga kay Rabbi araŋ Irikoyo jine, kaŋ yaŋ ga ti: araŋ jine borey, d'araŋ kundey, d'araŋ arkusey, d'araŋ wongu nyaŋey, da Israyla alborey kulu,
11vaši otročiči, vaše žene, tudi tujci vaši, ki bivajo v vašem taboru, od tistega, ki seka drva, do njega, ki nosi vodo:
11 d'araŋ zankey, d'araŋ wandey, da ni yaw kaŋ zumbu ni gata ra, za ni tuuri beeriko ka koy ni hari guruko.
12da vstopite v zavezo GOSPODA, svojega Boga, in v njegovo prisego, ki jo GOSPOD, tvoj Bog, sklepa danes s teboj;
12 Ni kaa ne mo zama ni ma furo ka sappa te nin da Rabbi ni Irikoyo game ra, da nga za-jinda mo kaŋ Rabbi ni Irikoyo ga ze d'a ni se hunkuna.
13da te danes potrdi sebi za ljudstvo ter da ti bode za Boga, kakor ti je govoril in kakor je prisegel očetom tvojim, Abrahamu, Izaku in Jakobu.
13 Zama a ma ni tabbatandi hunkuna kaŋ ni ya a wane jama no, nga mo ga ciya ni se Irikoy, mate kaŋ a ci ni se din, da mo mate kaŋ a ze d'a ni kaayey se, kaŋ ga ti Ibrahim da Isaka nda Yakuba.
14A ne sklepam te zaveze in te prisege z vami samimi,
14 Manti araŋ hinne se no ay ga sappa da za-jindo wo tabbatandi bo,
15marveč enako ž njim, ki tu danes stoji z nami pred GOSPODOM, našim Bogom, kakor ž njim, ki ga danes ni tukaj z nami.
15 amma da zamana kaŋ ga kaa izey, kaŋ yaŋ si ne iri banda hunkuna, ngey nd'araŋ kulu, araŋ kaŋ yaŋ go ga kay ne Rabbi iri Irikoyo jine.
16Kajti veste, kako smo prebivali v deželi Egiptovski in kako smo prešli skozi narode, mimo katerih smo šli,
16 Zama araŋ bay mate kaŋ iri goro Misira laabo ra, da mate kaŋ iri fatta nd'a mo noodin dumi waani-waaney game ra, kaŋ ra araŋ bisa.
17in videli ste njih ostude in njih malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi.
17 Araŋ di i fanta harey mo, kaŋ yaŋ ga ti i toorey, bundu nda tondi waney, da nzarfu nda wura waney, kaŋ yaŋ go i do.
18Pazite, da ne bo med vami moža ali žene, družine ali rodú, čigar srce se odvrača danes od GOSPODA, našega Boga, da bi šel služit bogovom onih narodov; da ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin;
18 A ma si te ka ciya alboro fo wala wayboro fo, wala windi almayaali, wala kunda fo, ma tun araŋ game ra, kaŋ bina ga bare hunkuna ka fay da Rabbi iri Irikoyo, ka koy ka may dumey din toorey se. A ma si te kaaji kaŋ ga fotti da damari te ma bara araŋ game ra.
19in čeprav sliši besede te kletve, vendar se blagoslavlja v svojem srcu in govori: Mir mi bode, čeprav živim po zakrknjenosti svojega srca; da naj pogine pijani z žejnim vred.
19 A ma si ciya, da bora din ga maa laaliyaŋ wo sanney, a ma nga boŋ saabu nga bina ra ka ne: «Ay ga goro baani, baa ay ga soobay k'ay hanga sanday fonda gana.» Zama woodin ga kande halaciyaŋ laabo ra, itayo nda ikogo kulu gaa.
20Ne bo mu hotel GOSPOD odpustiti, temuč takrat vzkipi GOSPODOVA jeza in njegova gorečnost proti tistemu možu, in ležala bo na njem vsa kletev, ki je pisana v tej knjigi, in GOSPOD izbriše njegovo ime izpod neba.
20 Rabbi si bora din dumi yaafa hal abada, amma Rabbi dukuro d'a cansa ga dungu hala nda dullu bora din boŋ. A ga laaliyaŋ kulu kaŋ i hantum tira wo ra mo dake a boŋ. Rabbi g'a maa tuusu mo beeno wo cire.
21In GOSPOD ga odmeni v nesrečo izmed vseh Izraelovih rodov, soglasno z vsemi kletvami zaveze, zapisane v tej knjigi postave.
21 Rabbi g'a fay waani Israyla kundey kulu ra k'a laali, laaliyaŋ kulu kaŋ i hantum asariya tira wo ra boŋ.
22In poreče prihodnji rod, otroci vaši, ki nastopijo za vami, in inostranec, ki pride iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je bolno storil GOSPOD,
22 Zamana kaŋ ga kaa ra mo, araŋ izey ga tun araŋ banda, da yaw kaŋ ga kaa ka fun hala nangu mooro laabu fo ra, waato kaŋ i ga di araŋ balaawey da doorey mo kaŋ yaŋ Rabbi ga daŋ a ra.
23ter da je vsa zemlja le žveplo in sol, pogorišče, ki se ne obseva in ki ne rodi, ki na njej ne raste bilje kakor v kraju razdejane Sodome in Gomore, Adame in Seboima, ki jih je GOSPOD pokončal v jezi in togoti svoji –
23 I ga di laabo kulu te sufar* da ciiri, da tonyaŋ, mate kaŋ i s'a duma, a si hay, wala baa subu si te a ra. A ga hima mo danga Saduma nda Gomorata nda Adma nda Zeboyim zeeriyaŋ, kwaarey kaŋ yaŋ Rabbi zeeri nga dukuro nda nga futa ra.
24da, vsi narodi poreko: Zakaj je GOSPOD tako storil tej deželi? kaj pomeni žar te jeze velike?
24 Hala dumey kulu borey ga ne: «Ifo se no Rabbi na hayo wo kulu te laabo wo se? Ifo ka te kaŋ to futay bambata konno wo?»
25Tedaj jim odgovore: Zato, ker so zapustili zavezo GOSPODA, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil ž njimi, ko jih je vodil iz dežele Egiptovske,
25 Kala borey ma tu ka ne: «Zama i na Rabbi i kaayey Irikoyo sappa furu, wo kaŋ a te d'ey waato kaŋ a kand'ey i ma fun Misira laabo ra.
26in so šli in služili drugim bogovom ter se jim poklanjali, bogovom, katerih niso poznali in katerih jim on ni bil pridelil.
26 I koy mo ka may de-koy waani yaŋ se ka sududu i se, wo kaŋ yaŋ i man'i bay doŋ, kaŋ Rabbi mana waadu i se.
27Zato se je razvnela GOSPODOVA jeza proti tej deželi, da je pripravil nadnjo vse prokletstvo, ki je pisano v tej knjigi;
27 Woodin sabbay se no Rabbi futa soobay ka ton laabo wo ra, ka kande a boŋ laaliyaŋ kulu kaŋ go hantumante tira wo ra.
28in GOSPOD jih je izruval iz njih dežele v jezi in v srdu in v veliki togoti in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.Skrivne reči so GOSPODA, našega Boga, a kar je razodetega, naše je in naših otrok vekomaj, da bi izpolnjevali vse besede tega zakona.
28 Rabbi n'i dagu mo k'i kaa ngey laabo ra, a futa, d'a bine tuna, d'a dukuri bambata sabbay se. A n'i furu laabu fo ra mo, mate kaŋ a go d'a hunkuna.»
29Skrivne reči so GOSPODA, našega Boga, a kar je razodetega, naše je in naših otrok vekomaj, da bi izpolnjevali vse besede tega zakona.
29 Gundu harey kulu ya Rabbi iri Irikoyo wane yaŋ no. Amma hayey kaŋ a bangandi, iri nda iri izey wane yaŋ no hal abada, zama iri ma asariya wo sanney kulu toonandi.