¹Nato smo se obrnili in šli gori v Basan; Og pa, basanski kralj, nam pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

¹ Gaa no iri bare ka ziji ka Basan haray fonda gana. Basan bonkoono Og mo fatta ka kaa iri gaa, nga nda nga jama kulu, ka kande iri gaa tangami Edrey haray.

²GOSPOD pa mi reče: Ne boj se ga, zakaj izročil sem njega in vse ljudstvo in deželo njegovo v tvojo roko, in stóri mu, kakor si storil Sihonu, kralju Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.

² Kala Rabbi ne ay se: «Ma si humbur'a, zama ay na nga nda nga jama kulu d'a laabo mo daŋ ni kambe ra. Ni ga te a se mate kaŋ cine ni te Amorancey bonkoono Sihon se, nga kaŋ goro Hesbon ra doŋ.»

³Dal nam je torej GOSPOD, Bog naš, v pest tudi Oga, kralja basanskega, in vse ljudstvo njegovo, in porazili smo ga, da mu nihče ni ostal.

³ Yaadin no Rabbi iri Irikoyo na Basan bonkoono Og daŋ iri kambe ra d'a, nga nda nga jama kulu. Iri n'a kar k'a mallaka mo kala baa boro folloŋ mana cindi a se.

⁴Takrat smo se polastili vseh njegovih mest; ni bilo mesta, ki jim ga nismo vzeli; šestdeset mest, vso pokrajino Argob, kraljestvo Oga v Basanu.

⁴ Waato din gaa no iri n'a kwaarey kulu di. I sinda baa kwaara fo kaŋ iri mana ta i gaa, kwaara waydu no kaŋ yaŋ go Argob laabo ra, Og mayra kaŋ go Basan nooya.

⁵Vsa ta mesta so bila utrjena z visokimi zidovi, z vrati in zapahi, razen mnogoštevilnih trgov brez obzidja.

⁵ Kwaarey din kulu, i n'i gaabandi nda birni cinari kuuku yaŋ, da birni me daabirji yaŋ da karangaleyaŋ. Woodin yaŋ baa si mo, kawye kayna kaŋ sinda birni cinari boobo go no.

⁶In s prokletjem smo jih razdrli, kakor smo storili Sihonu, kralju v Hesbonu; uničili smo vsako mesto, može, žene in otroke.

⁶ Iri n'i kulu mallaka mo, mate kaŋ cine iri te Hesbon bonkoono Sihon se. Iri n'a kwaarey kulu halaci parkatak, alborey da wayborey da zankey mo.

⁷Vso živino pa in plen iz mest smo vzeli zase.

⁷ Amma almaney kulu da kwaarey din arzakey, iri n'i sambu wongu riiba iri boŋ se.

⁸Tako smo vzeli tisti čas deželo iz rok dvema kraljema Amorejcev, ki sta bila na tej strani Jordana, od potoka Arnona do gore Hermona,

⁸ Alwaato din no iri na laabo din mayra ta Amorance bonkooni hinka din kambe ra kaŋ yaŋ go Urdun daŋanta, za Arnon gooro gaa ka to hala Hermon tondi kuuko gaa.

⁹(Hermon imenujejo Sidonjani Sirion, Amorejci pa Senir)

⁹ (Hermon se no Zidonancey ga ne Siriyon, Amorancey mo ga ne a se Senir.)

¹⁰vsa mesta na ravnini, ves Gilead in ves Basan do Salke in Edreja, mesta kraljestva Oga basanskega.

¹⁰ I na kwaarey kulu kaŋ yaŋ go batama ra ŋwa mo, da Jileyad da Basan laabu kulu mo. Iri to hala Saleka nda Edrey, kwaara hinka kaŋ go Og mayra ra, Basan laabo ra.

¹¹(Og namreč, kralj basanski, je edini ostal od ostanka velikanov: glej, železna njegova postelja ni li še v Rabi sinov Amonovih? devet komolcev je dolga in štiri komolce široka, po moškem komolcu.)

¹¹ (Zama Basan bonkoono Og wo, nga hinne no ka cindi Refayimyaŋ ra. Guna mo, a dima guuru-bi dima no. Manti a go noodin Amon izey kwaara Rabba ra? A kuuyaŋo kambe kar yagga no, a hayyaŋo mo kambe kar taaci, Adam-ize neesiyaŋ boŋ.)

¹²To deželo smo si tisti čas vzeli v posest. Od Aroerja, ki je pri potoku Arnonu, in polovico Gileadskih gor in njih mesta sem dal Rubenskim in Gadskim.

¹² Laabo din binde, iri n'a mayra ŋwa waato din. Za Arower kaŋ go Arnon gooro ra ka koy Jileyad tudey boŋ laabu jara, da noodin kwaarey kulu, ay n'i no Ruben da Gad kundey se.

¹³Drugi del Gileada pa in ves Basan, Ogovo kraljestvo, sem dal polovici Manasejevega rodu, vso pokrajino Argob. (Ves tisti Basan se imenuje dežela velikanov.)

¹³ Jileyad jare fa kaŋ cindi mo, da Basan bonkoono Og laabo kulu, ay n'i no Manasse kunda jara se, sanda Argob laabo kulu, da Basan laabo kulu. (I ga ne noodin se Refayimey laabu mo.)

¹⁴Jair, sin Manasejev, je zavzel vso pokrajino Argob tja do meje Gesurcev in Maakatovcev, in imenoval je Basan po svojem imenu Jairove trge do današnjega dne.

¹⁴ Manasse kunda ize fo Yayir na Argob laabo kulu ŋwa ka to hala Gesur borey da Maaka borey hirro me gaa. A na nangey din mo ce nda nga bumbo maa, danga Basan laabu nooya, ka ne i se Habbot-Yayir hala ka kaa hunkuna.

¹⁵Mahirju pa sem dal Gilead.

¹⁵ Ay na Jileyad mo no Macir se.

¹⁶In Rubenskim in Gadskim sem dal del Gileada, do potoka Arnona, sredino potoka in obmejni kraj, prav do potoka Jaboka, ki je na meji sinov Amonovih,

¹⁶ Ruben da Gad kundey, ay na Jileyad ka koy to Arnon gooro ra no i se. Gooro bindo ga ciya i se hirri. A ga to Yabok gooro me kaŋ ga ti Amon izey hirro me.

¹⁷tudi nižino in Jordan, da bodi v mejo od Kinerota do Morja v nižini ali Slanega morja, pod strmino Pizge proti vzhodu.

¹⁷ I du Gooru Beero batama mo. Noodin Urdun isa te i se hirri, za Cinneret ka koy Gooru Beero Teeko gaa, danga Ciiri Teeko nooya, kaŋ go Pisga tondi kuuko gangara cire, wayna funay haray.

¹⁸In zapovedal sem vam takrat, rekoč: GOSPOD, Bog vaš, vam je dal to deželo, da jo posedete; vi pa pojdite oboroženi na ono stran pred svojimi brati, sinovi Izraelovimi, kolikor vas je hrabrih mož.

¹⁸ Waato din mo ay n'araŋ lordi ka ne: «Rabbi araŋ Irikoyo n'araŋ no laabo wo a ma ciya araŋ wane. Araŋ soojey kulu ma isa daŋandi d'araŋ wongu jinayey ga koto, ka koy araŋ nya-izey Israyla izey jine.

¹⁹Samo vaše žene, vaši otroci in živina vaša (vem, da imate mnogo živine) naj vam ostanejo v mestih, ki sem vam jih dal.

¹⁹ Amma araŋ wandey d'araŋ zankey d'araŋ almaney (zama ay bay kaŋ araŋ gonda alman boobo) ngey wo ga goro araŋ kwaarey kaŋ ay n'araŋ no din ra.

²⁰In ko da GOSPOD počitek vašim bratom kakor vam, da tudi oni posedejo deželo, ki jim jo GOSPOD, Bog vaš, daje onkraj Jordana, potem se vrnite vsakteri k svojemu posestvu, ki sem vam ga dal.

²⁰ Araŋ g'araŋ nya-izey gaa hala waati kaŋ Rabbi ga ngey mo no fulanzamay, mate kaŋ cine a n'araŋ no, hal i ma furo ka laabo kaŋ Rabbi araŋ Irikoyo ga no i se din ŋwa, Urdun se ya-haray. Waato din gaa no araŋ boro fo kulu ga ye nga mayray haro kaŋ ay n'araŋ no din do.»

²¹In Jozuetu sem tisti čas zapovedal, rekoč: Oči tvoje so videle vse, kar je storil GOSPOD, Bog vaš, tema dvema kraljema: prav tako stori GOSPOD vsem kraljestvom, v katera prideš.

²¹ Ay na Yasuwa mo lordi waato din ka ne: «Ni moy di hayey din kulu kaŋ Rabbi araŋ Irikoyo te bonkooni hinka din se. Yaadin cine mo no Rabbi ga te mayray kulu kaŋ araŋ ga daŋandi ka koy i do din se.

²²Ne bojte se jih, zakaj GOSPOD, Bog vaš, se za vas bojuje.

²² Araŋ ma si humbur'ey, zama Rabbi araŋ Irikoyo no ga tangam araŋ se.»

²³Jaz pa sem prosil GOSPODA tisti čas takole:

²³ Ay mo na Rabbi gomno ŋwaaray waato din ka ne:

²⁴Gospod Jehova, ti si začel kazati svojemu hlapcu velikost svojo in mogočno roko svojo; kajti kje je Bog mogočni v nebesih ali na zemlji, ki bi delal tebi enaka dejanja in tebi enaka mogočna dela?

²⁴ «Ya Rabbi, Koy Beero, ni sintin ka ni beera da ni kambe gaabikoono cabe ay, ni tamo se. Zama Irikoy woofo dumi no ka bara beena ra wala ndunnya ra kaŋ ga hin ka ni goyey wala ni teera dabarikooney cine te?

²⁵Daj, prosim, da grem čez Jordan in vidim to dobro deželo na oni strani, to lepo gorovje in Libanon.

²⁵ Ay ga ni ŋwaaray, ma naŋ ay ma daŋandi ka di laabu hanna din kaŋ go Urdun se ya-haray, da tondey boŋ laabu hanna din, da Liban mo.»

²⁶GOSPOD pa se je srdil name zaradi vas in me ni uslišal; in mi je rekel GOSPOD: Dosti ti bodi; nikar mi več ne govori o tem.

²⁶ Amma Rabbi dukur ay se araŋ sabbay se, a mana maa ay se mo. Kala Rabbi ne ay se: «A wasa! Ma si ye ka sanni woone ci ay se koyne.

²⁷Stopi na vrh Pizge in povzdigni oči proti zahodu in severu, proti jugu in jutru in jo poglej s svojimi očmi; zakaj čez ta Jordan ne pojdeš.

²⁷ Ma ziji hala Pisga tondo yolla gaa. Ma ni boŋ sambu mo ka guna wayna kaŋay haray, da azawa kambe da dandi kambe, da wayna funay haray. Ni ma guna nda ni moy, zama ni si Urdun wo daŋandi.

²⁸Jozuetu pa zapovej in ga ohrabri in pokrepčaj, zakaj on bo vodil to ljudstvo in on jim razdeli deželo, ki jo boš videl.Ostali smo torej v dolini, nasproti Bet-peorju.

²⁸ Amma ma sanno gaabandi Yasuwa se, k'a no gaabi, k'a bine gaabandi. Zama nga no ga furo jama wo jine ka daŋandi. A ga naŋ mo i ma laabo kaŋ ni ga guna din tubu.»

²⁹Ostali smo torej v dolini, nasproti Bet-peorju.

²⁹ Iri binde goro noodin gooro kaŋ go Bayt-Peyor jine din ra.