1In odrinili so iz Elima, in prišla je vsa občina sinov Izraelovih v puščavo Sinsko, ki je med Elimom in med Sinajem, petnajsti dan drugega meseca po svojem odhodu iz Egipta.
1 Israyla izey jama kulu tun Elim ka furo Sin ganjo ra kaŋ go Elim da Sinayi game ra din, zaari way cindi guwanta hane, handu hinkanta ra i Misira laabu tunyaŋo banda.
2In mrmrala je vsa občina sinov Izraelovih zoper Mojzesa in Arona v puščavi,
2 Israyla izey jama kulu na Musa nda Haruna jance ganjo ra.
3in rekli so jima sinovi Izraelovi: O, da bi bili umrli po roki GOSPODOVI v deželi Egiptovski, ko smo sedeli pri loncih mesa in jedli kruh dosita! kajti izpeljala sta nas v to puščavo, da vso tole množico pomorita z lakoto!
3 Israyla izey ne i se: «Doŋ day iri ma bu Rabbi kambe ra Misira laabo ra, waato kaŋ iri goono ga goro ham kusey do. Iri ga buuru ŋwa ka kungu, amma araŋ n'iri kaa ka kande iri neewo ganjo wo ra hal araŋ ma jama wo kulu wi da haray.»
4Tedaj reče GOSPOD Mojzesu: Glej, dežil vam bom kruh z neba; ljudstvo pa naj hodi in pobira vsak dan, kolikor tisti dan potrebuje, da ga izkusim, ali bo po mojem zakonu živelo ali ne.
4 Saaya din Rabbi ne Musa se: «Guna, ay ga ŋwaari gusam araŋ se kaŋ ga fun beene. Borey ga fatta mo zaari kulu ka zaaro din ŋwaaro margu, zama ay m'i neesi ka di hal i ga dira ay asariya* ra, wala i s'a te.
5In šesti dan naj pripravijo, kar so nabrali, in bode dvakrat toliko, po kolikor so nabrali vsak dan.
5 A ga ciya mo, zaari iddanta hane, i ga soola haŋ kaŋ i ga kande, a ma to wo kaŋ i ga kumna zaari kulu din sorro hinka.»
6In Mojzes in Aron sporočita vsem sinovom Izraelovim: Zvečer spoznate, da vas je GOSPOD peljal iz dežele Egiptovske,
6 Musa nda Haruna ne Israyla izey kulu se: «Hala wiciri kambu kulu araŋ ga bay kaŋ Rabbi no k'araŋ kaa Misira laabo ra.
7in zjutraj boste videli slavo GOSPODOVO, ker je on slišal mrmranje vaše zoper GOSPODA, kajti kaj sva midva, da mrmrate zoper naju?
7 Susuba mo, saaya din araŋ ga di Rabbi darza, za kaŋ a goono ga maa janca kaŋ araŋ goono ga te nga se. Iri binde, ifo iri, hala nda araŋ m'iri jance?»
8In reče Mojzes: Po tem to spoznate, ko vam GOSPOD dá zvečer jesti mesa in zjutraj kruha dosita; ker je GOSPOD slišal mrmranje vaše, s katerim ste godrnjali zoper njega. Kaj sva pač midva? Ne zoper naju je mrmranje vaše, ampak zoper GOSPODA.
8 Musa ne koyne: «Araŋ ga bay da Rabbi n'araŋ no ham araŋ ma ŋwa wiciri kambu, susuba mo buuru araŋ ma kungu, zama Rabbi goono ga maa janca kaŋ araŋ goono ga te nga se. Iri binde, ifo iri? manti iri no araŋ goono ga jance bo, amma Rabbi no.»
9In veli Mojzes Aronu: Govori vsej občini sinov Izraelovih: Približajte se GOSPODU, kajti slišal je mrmranje vaše.
9 Musa ne Haruna se: «Ma ci Israyla jama kulu se ka ne: ‹Wa maan Rabbi jine, zama a maa araŋ janca.› »
10In zgodilo se je, ko je Aron govoril vsej občini sinov Izraelovih, da se obrnejo proti puščavi, in glej, slava GOSPODOVA se je prikazala v oblaku.
10 A ciya mo, za Haruna go sanno ra Israyla izey se, i zagu saajo do haray. Kala Rabbi darza go, a bangay buro ra.
11In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:
11 Rabbi salaŋ Musa se ka ne:
12Slišal sem mrmranje Izraelovih otrok; povej jim tole: Proti večeru boste jedli meso in zjutraj se nasitili kruha, in spoznali boste, da sem jaz GOSPOD, vaš Bog.
12 «Ay maa Israyla izey janca. Ma salaŋ i se ka ne: ‹Wiciri kambu araŋ ga ham ŋwa, susuba mo araŋ ga kungu nda buuru. Araŋ ga bay mo kaŋ ay no ga ti Rabbi araŋ Irikoyo.› »
13In zgodi se zvečer, da so priletele prepelice in pokrile tabor; in zjutraj je ležala rosa okrog tabora.
13 A ciya mo, wiciri kambo ra, kala darfandayaŋ tun ka borey gata daabu, susuba mo harandaŋ go i windanta.
14Ko se je pa rosa vzdignila, glej, po površju puščave je nekaj drobnega, luskinastega, drobnega kakor slana na tleh.
14 A binde, saaya kaŋ harandaŋo din say, kala hay fo buuno-buuno fooyaŋ go saajo batama ra. A kaynayaŋ ga hima danga gari gudeyaŋ cine ganda.
15In sinovi Izraelovi, videč to, so rekli drug drugemu: Kaj je to? niso namreč vedeli, kaj je. In Mojzes jim reče: To je tisti kruh, ki vam ga je dal GOSPOD za jed.
15 Saaya kaŋ Israyla izey di a, i ne care se: «Ifo no woone?» I mana bay haŋ kaŋ no. Musa mo ne i se: «}waaro kaŋ Rabbi n'araŋ no araŋ ma ŋwa no.
16To je beseda, ki jo je zapovedal GOSPOD: Vsak naj nabere tega, kolikor more pojesti; gomer za vsako glavo, po številu vaših duš; vsak naj vzame tega za tiste, ki so v njegovem šatoru.
16 Yaa no Rabbi lordi* ka ne: Boro kulu ma margu nga ŋwaaro hina me, boro kulu muudu fo. Araŋ fundikooney baayaŋ hina me cine no araŋ ga kumna, boro kulu borey kaŋ yaŋ go a kuuru fuwo ra se.»
17In storili so tako sinovi Izraelovi, in nabrali so, eden več, drugi manj.
17 Yaadin mo no Israyla izey te. Boro fooyaŋ margu iboobo, boro fooyaŋ mo ikayna.
18In so merili z gomerom: in kdor je mnogo nabral, mu ni ničesar preostalo, in kdor je malo nabral, mu ni ničesar manjkalo; vsakdo je nabral, prav kolikor je mogel snesti.
18 Amma saaya kaŋ i n'a neesi nda muudu, boro kaŋ margu iboobo, a mana to ka daaru a se. Boro kaŋ margu ikayna mo, a mana gaze a se. Boro kulu margu nga ŋwaaro hina me.
19In Mojzes jim veli: Nihče naj ne pusti kaj tega do jutra!
19 Musa ne i se: «Boro kulu ma s'a jisi kala suba susuba.»
20Toda niso Mojzesa poslušali, in nekateri so pustili ostanek do jutra; in zaredili so se v tem črvi, in usmradilo se je. In razsrdil se je Mojzes nad njimi.
20 Kulu nda yaadin i mana maa Musa sanno se, amma boro fooyaŋ n'a jisi kala susuba, kal a fumbu ka te nooni. Musa mo te i se bine.
21In nabirali so jutro za jutrom, vsakdo, kolikor je mogel pojesti; kadar pa je solnce pripekalo, se je raztajalo.
21 I soobay ka margu susubay kulu, boro kulu nga ŋwaaro hina me. Da wayna dungu mo, a ga manne.
22In zgodi se šesti dan, da nabero kruha dvakrat toliko, dva gomera za enega. In pridejo vsi prvaki občine povedat to Mojzesu.
22 A ciya mo, zaari iddanta hane, i margu a lasaabuyaŋ hinka, ŋwaari wane, muudu hinka-hinka boro kulu se. Marga arkusey kulu kaa ka ci Musa se.
23In on jim reče: To je, kar je govoril GOSPOD: Jutri bo praznik, svet počitek GOSPODU; kar hočete peči, pecite, in kar hočete kuhati, kuhajte, in karkoli preostane, denite na stran, da se prihrani do jutra.
23 A ne i se: «Woodin ga ti haŋ kaŋ Rabbi ci. Suba ya fulanzamay gaakurante no, asibti* hanante no Rabbi se. Wa haagu haŋ kaŋ araŋ ga haagu, wa hina haŋ kaŋ araŋ ga hina. Wo kaŋ cindi mo, i m'a jisi zama i m'a haggoy kala susuba.»
24Deli so torej to na stran do jutra, kakor je ukazal Mojzes, a ni se usmradilo, tudi ni bilo črvov v tem.
24 I binde n'a jisi kala susuba, danga mate kaŋ Musa lordi. A mana fumbu, nooni si no a ra mo.
25In Mojzes reče: Jejte to danes, kajti danes je praznik GOSPODU, danes ne najdete nič tega na polju.
25 Musa ne: «Wa ŋwa woodin hunkuna, zama hunkuna wo asibti no Rabbi se. Hunkuna araŋ s'a gar saajo ra.
26Šest dni boste nabirali, a sedmi dan je počitek, tedaj ne bo tega.
26 Jirbi iddu no araŋ g'a margu, amma jirbi iyyanta ya fulanzamay hane no, a ra i si hay kulu gar.»
27Zgodi se pa sedmi dan, da so šli nekateri izmed ljudstva nabirat, a niso ničesar našli.
27 A ciya mo, zaari iyyanta hane borey ra afooyaŋ fatta zama ngey ma kumna, amma i man'a gar.
28In GOSPOD reče Mojzesu: Doklej se pa boste upirali, da spoštujete ukaze moje in povelja moja?
28 Kala Rabbi ne Musa se: «Waatifo no araŋ ga yadda k'ay sanney d'ay asariyey haggoy?
29Glejte, ker vam je GOSPOD dal praznik, zato vam daje šesti dan kruha za dva dni. Vsakdo naj ostane na svojem, nihče ne odhajaj s svojega kraja sedmi dan!
29 Wa guna, Rabbi n'araŋ no fulanzamay. A se no zaari iddanta hane a g'araŋ no jirbi hinka ŋwaari. Naŋ boro kulu ma goro nga nango ra. Boro kulu ma si fun nga nango ra zaari iyyanta hane.»
30Počivalo je torej ljudstvo sedmi dan.
30 Borey binde fulanzam zaari iyyanta hane.
31In imenovala je hiša Izraelova ta kruh mano; bil je pa kakor belo koriandrovo seme in njegov okus kakor medeni kolači.
31 Israyla binde n'a maa daŋ Manna*. A ga hima lamti masangu kwaaray yaŋ gaa, a tabayaŋ mo ga hima alkama hamni maasa margante nda yu.
32In Mojzes je rekel: To je, kar je ukazal GOSPOD: Poln gomer tega naj se shrani za prihodnje rodove vaše, zato da vidijo kruh, s katerim sem vas hranil v puščavi, ko sem vas peljal iz dežele Egiptovske.
32 Musa ne: «Yaa no Rabbi lordi: Kal i ma jisi zaari fo neesiji hal araŋ zamaney kulu me, zama i ma di ŋwaaro kaŋ ay n'araŋ ŋwaayandi nd'a ganjo ra, saaya kaŋ ay n'araŋ kaa Misira laabo ra.»
33Veli torej Mojzes Aronu: Vzemi posodo in deni vanjo poln gomer mane, in položi jo pred GOSPODOM, da se hrani za prihodnje rodove vaše.
33 Musa ne Haruna se: «Ma sambu kusu fo ka muudu fo toonante Manna daŋ a ra k'a jisi Rabbi jine. Haggoyyaŋ hari no ka koy araŋ zamaney kulu me.»
34Kakor je bil ukazal GOSPOD Mojzesu, tako jo je Aron položil pred pričevanjem, da bodi shranjena.
34 Danga mate kaŋ cine Rabbi lordi Musa se, yaadin cine no Haruna mo n'a jisi seeda jine, haggoyyaŋ hari no.
35In jedli so sinovi Izraelovi mano štirideset let, dokler niso prišli v naseljeno deželo; jedli so mano, dokler niso prišli do meje dežele Kanaanske.Gomer pa je deseti del efe.
35 Jiiri waytaaci binde no Israyla izey goono ga Manna ŋwa, kal i to laabu kaŋ ra borey go. I na Manna din ŋwa hal i to Kanaana laabo me.
36Gomer pa je deseti del efe.
36 Muudu fo no ga ti gumbutu jare wayante.