1In Mojzes zbere vso občino sinov Izraelovih in jim reče: Te so besede, ki jih je zapovedal GOSPOD, da jih izpolnjujte.
1 Musa na Israyla izey jama kulu margu ka ne i se: «Sanney kaŋ yaŋ Rabbi ci ka ne araŋ ma te neeya:
2Šest dni naj se opravlja delo, a sedmi dan vam bodi svet čas, sobota slovesnega počitka GOSPODU; kdorkoli opravlja kak posel ta dan, umrje.
2 Jirbi iddu no i ga goy te, amma zaari iyyanta ya zaari hanno no. A ga goro araŋ se fulanzamay asibti gaakurante Rabbi se. Boro kulu kaŋ na goy kulu dumi te a ra, i g'a wi.
3Ne zanetite ognja po vseh prebivališčih svojih sobotni dan!
3 Araŋ ma si danji funsu araŋ nangorayey kulu ra fulanzamay hane.»
4Dalje govori Mojzes vsej občini Izraelovih otrok: To je beseda, ki jo je zapovedal GOSPOD, govoreč:
4 Musa salaŋ Israyla jama kulu se ka ne: «Yaa no Rabbi ci:
5Odločite si dar povzdignjenja GOSPODU; kdorkoli je radovoljnega srca, naj ga prinese, dar povzdignjenja GOSPODU: zlato in srebro in bron,
5 ‹Wa nooyaŋ ta araŋ game ra ka kande Rabbi se. Boro kulu kaŋ bina ga miila ma kande nooyaŋ Rabbi se, wura da nzarfu, da guuru-say,
6višnjevo in zagorelordeče blago in karmezin in tenčico in kozjo dlako,
6 da silli suudi nda suniya nda iciray, da lin* baano taafeyaŋ, da hincin hamni taafeyaŋ,
7in rdeče pobarvane ovnove kože in kože jazbečeve in akacijev les,
7 da feeji kuuru kaŋ i cirandi, da hari-ra-hansi kuuruyaŋ, da jitti bundu,
8in olje za svetilo in dišave za mazilno olje in za dišeče kadilo,
8 da ji fitilla kaariyaŋ se, da yaazey tuusuyaŋ jiyo se, da dugu mo haw kaano se.
9in onihove kamene in drago kamenje, ki se ž njim obloži naramnik in naprsnik.
9 Wa kande oniks* tondiyaŋ da tondi waani-waani efod* kwaayo se da gande daabiro mo se.
10In kdorkoli je modrega srca med vami, naj pride in izdeluje vse, kar je zapovedal GOSPOD:
10 Araŋ boro kulu kaŋ gonda laakal nga bina ra mo ma kaa, a ma goy ka te hay kulu kaŋ Rabbi lordi*.
11prebivališče, njega šator in odejo za njega, njegove zapone in deske in zapahe in stebre in podstavke;
11 Ngey neeya: Irikoy nangora, d'a hukumo, d'a daabirjey, d'a kanjar'izey, d'a kataakey, d'a bundu-gaarey, d'a bonjarey, d'a dabey.
12skrinjo in njena droga, pokrov sprave in ločilno zagrinjalo;
12 Sundurko da nga goobey, da sasabandiyaŋo do, d'a kosaray taafa,
13mizo in droga zanjo in vso posodo njeno in kruh obličja;
13 da taablo da nga goobey, d'a jinayey kulu, da jisiyaŋ buuro,
14svečnik za svetilo in njegove priprave in svetilnice in olje za svetilo;
14 da fitilla suntulo mo kaari se, da nga jinayey kulu, da nga fitilley, da fitilla ji kaari se,
15in kadilni oltar in droga zanj, mazilno olje in blagodišeče kadilo, zaveso za vhod, za vhod v prebivališče;
15 da dugu tonyaŋ feema da nga goobey, da tuusuyaŋ jiyo da dugu mo haw-kaano-koy, da daabule kaŋ ga sarku meyo gaa, Irikoy nangora ra furoyaŋo do haray,
16in oltar za žgalne daritve ž njegovim bronastim omrežjem, njegova droga in vse priprave njegove, umivalnik z njegovim stojalom;
16 da sargay kaŋ i ga ton feema mo, da nga tandarayaŋ haro kaŋ i te da guuru-say, d'a goobey d'a jinayey kulu, da nyumayyaŋ taasa nda nga wane daba,
17zastore za dvorišče in stebre njegove in njih podstavke in zaveso za vrata na dvorišče;
17 batama kosaray taafey mo d'a windi bundey, d'a dabey, da daabula mo windi meyo se,
18kolčke za prebivališče in kolčke za dvorišče in njih vrvi;
18 da Irikoy nangora loley, da batama waney, d'i korfey,
19dična oblačila za službo v svetišču, sveta oblačila za Arona duhovnika in oblačila sinom njegovim za duhovniško službo.
19 da kaymi hanno bankaaray goyo wo teeyaŋ se, nangu hananta ra, da bankaaray hannoyaŋ Alfa Haruna se d'a izey bankaarayey, zama i ma goy alfagataray goyey ra.› »
20In vsa občina sinov Izraelovih se razide izpred Mojzesa.
20 Israyla izey jama kulu tun Musa jine.
21In pridejo, kogarkoli je sililo srce njegovo, vsak, čigar duh je bil radovoljen, in prineso GOSPODOV dar povzdignjenja za zgradbo shodnega šatora in za vse službovanje pri njem in za sveta oblačila.
21 Boro kulu mo kaŋ bina n'a zuku, da boro kulu kaŋ biya naŋ a ma yadda, i kande Rabbi nooyaŋey kubayyaŋ hukumo goyo se, d'a saajawo kulu, da bankaaray hanney se mo.
22In prihajali so možje in žene, kolikorkoli jih je bilo radovoljnega srca, noseč zapestnice in uhane in pečatne prstane in ovratnice, vsakovrstno zlatnino, in vsakdo, ki je daroval dar majanja od zlata GOSPODU.
22 I kaa, alborey da wayborey kaŋ yaŋ biney yadda me. I kande kanjar'ize nda hanga korbay da kambe korbay da kambe guuruyaŋ, wura wane yaŋ, danga boro kulu kaŋ na wura nooyaŋ salle Rabbi se no.
23In vsak, kdor je imel višnjevo in zagorelordeče blago in karmezin in tenčico in kozjo dlako in rdeče ovnove kože in jazbečeve kože, jih je prinesel.
23 Boro kulu mo kaŋ i na silli suudi gar a do, wala suniya wala iciray, wala lin baano taafe, wala hincin hamni taafeyaŋ, wala feeji kuuru kaŋ i cirandi, wala hari-ra-hansi kuuru, i kand'ey.
24Vsak, kdor je poklonil dar povzdignjenja od srebra in brona, je prinesel dar GOSPODOV; in kdorkoli je imel akacijevega lesa za katerokoli napravo službe, ga je prinesel.
24 Boro kulu kaŋ ga nzarfu nda guuru-say nooyaŋ salle mo kand'ey ka no Rabbi se. Boro kulu mo kaŋ gonda jitti bundu nga do goy kulu se, saajawo wo wane, i kand'a.
25In vse žene, ki so bile modrega srca, so predle same in prinesle prejo: višnjevo in zagorelordečo in karmezin in tenčico.
25 Wayborey kulu mo kaŋ yaŋ gonda laakal ngey biney ra, i bi da ngey kambey ka kande haya kaŋ i bi din: silli suudi yaŋ da suniya nda iciray, da lin baano taafe yaŋ.
26In vse žene, ki jih je podpiralo njih srce v modrosti, so predle kozjo dlako.
26 Wayborey kulu mo kaŋ biney n'i zuku laakal ra na hincin hamni bi.
27Knezi so pa prinesli onihovih kamenov in dragega kamenja, ki se ž njim obloži naramnik in naprsnik,
27 Jine borey mo kande oniks tondiyaŋ efod kwaayo jase boŋey se, da tondi waani-waani koyne gande daabiro se,
28in dišav in olja za svetilo in za mazilno olje in za blagodišeče kadilo.
28 da yaaziyaŋ, da ji fitilla kaariyaŋ se, da tuusuyaŋ se, da dugu haw kaano mo se.
29Sinovi Izraelovi so prinesli prostovoljno daritev GOSPODU: vsak mož in vsaka žena, katere je izpodbujalo njih srce, da kaj prineso za vse delo, o katerem je GOSPOD zapovedal Mojzesu, da naj se izgotovi.
29 Israyla izey kande nooyaŋ Rabbi do bine yadda boŋ, alboro nda wayboro kulu kaŋ biney salaŋ i se i ma kande jinay goyey kulu se, wo kaŋ Rabbi lordi Musa do i m'i te.
30In Mojzes reče sinovom Izraelovim: Glejte, GOSPOD je po imenu poklical Bezalela, sina Urija, sinu Hurovega, iz rodovine Judove,
30 Musa ne Israyla izey se koyne: «Guna Bezaleyel, Uri izo, Hur ize, Yahuda kunda boro neeya. Rabbi n'a suuban da nga maa.
31in ga je napolnil z duhom Božjim, ki se kaže v modrosti, razumnosti in znanosti in v vsakršni spretnosti,
31 A n'a toonandi mo nda Irikoy Biya, laakal da fahamay da bayray ra goy kulu se,
32da izumlja umetnine ter jih izdeluje iz zlata in srebra in brona
32 zama a ma gonitaray doodo kaa taray, a ma goy da wura da nzarfu nda guuru-say.
33in zna rezati kamene, da se denejo v okove, in izrezavati les in delati vsakovrstne umetne izdelke.
33 A ma tondi jabuyaŋ goy te mo k'i daŋ ngey gaayyaŋ harey ra, a ma tuuri jabuyaŋ te, doodo kulu dumi wane.
34Dal mu je tudi v srce, da poučuje, njemu in Oholiabu, sinu Ahisamakovemu, iz rodu Danovega.Napolnil ju je z modrostjo srca, da napravita vsakovrstno delo kovaško in rezbarsko in umetno tkano in pisano vezeno iz višnjeve in zagorelordeče in karmezinove preje in iz tenčice in tkalsko delo, kakor tisti, ki delajo vsakovrstna ročna dela in izmišljajo umetne stvari.
34 A daŋ mo a bina ra mate kaŋ a ga hin ka dondonandi, nga nda Oholiyab, Ahisamak izo, Dan kunda bora.
35Napolnil ju je z modrostjo srca, da napravita vsakovrstno delo kovaško in rezbarsko in umetno tkano in pisano vezeno iz višnjeve in zagorelordeče in karmezinove preje in iz tenčice in tkalsko delo, kakor tisti, ki delajo vsakovrstna ročna dela in izmišljajo umetne stvari.
35 Borey din no, Irikoy n'i toonandi nda laakal zama i ma goy dumi kulu te, tondi hantumyaŋ wane, da boriyandiyaŋ goy wane, da silli taalam goy, suudi nda suniya nda iciray, da lin baano taafe, da cakay wane, danga gonitaray dumi kulu goy teeko, da doodo teeyaŋ goy.