¹Ko so pa slišali nasprotniki Judovi in Benjaminovi, da grade sinovi ujetništva tempelj GOSPODU, Bogu Izraelovemu,

¹ Amma waato kaŋ Yahudancey da Benyamin borey ibarey maa baaru kaŋ tamtaray izey goono ga windi cina Rabbi, Israyla Irikoyo se,

²pristopijo k Zerubabelu in k poglavarjem očetovin in jim reko: Naj zidamo z vami, kajti mi iščemo vašega Boga prav tako kot vi. Ali mu ne darujemo od časa Esar-hadona, kralja asirskega, ki nas je pripeljal sem gori?

² alwaati din i maan ka to Zerubabel do ka koy kaayey windi arkusey mo do, ka ne i se: «Wa naŋ iri mo, iri ma cina araŋ banda, zama iri goono g'araŋ Irikoyo ceeci, sanda mate kaŋ cine araŋ goono ga te. Iri goono ga sarga a se za Assiriya bonkoono Ezar-Haddon zamana ra, nga kaŋ kande iri neewo.»

³Toda Zerubabel in Jesua in drugi poglavarji Izraelovih očetovin jim reko: Ne spodobi se vam, da z nami zidate hišo našemu Bogu, temuč mi sami hočemo zidati GOSPODU, Bogu Izraelovemu, kakor nam je zapovedal kralj Cir, kralj Perzije!

³ Amma Zerubabel da Yesuwa nda kaayey windi arkusey Israyla ra ne woodin yaŋ se: «Araŋ sinda baa iri Irikoyo se windi cinayaŋ ciina ra, amma iri bumbey ga windi cina Rabbi, Israyla Irikoyo se, sanda mate kaŋ cine Persiya bonkoono Sirus n'iri no lordi.»

⁴Tedaj je ljudstvo dežele slabilo roke ljudstvu Judovemu ter jih s strašenjem motilo pri zidanju.

⁴ I go no mo, laabo borey na Yahuda borey kambey gaabo wi, i n'i humburandi cinayaŋo ra.

⁵In najemali so svetnike zoper nje, da podkopljejo njih namero, vse dni Cira, kralja perzijskega, do kraljevanja Darija, kralja Perzije.

⁵ I zinga nda saawareko fooyaŋ kaŋ yaŋ ga koy k'i hiila, i m'i ganji ngey miila Persiya bonkoono Sirus jirbey kulu ra, hal a koy Persiya bonkoono Dariyus mayra waate.

⁶In ob vladanju Ahasvera, v začetku njegovega kraljevanja, so tožbo pisali zoper prebivalce na Judovem in v Jeruzalemu.

⁶ Ahasuwerus mayra ra mo, a mayra sintina gaa, i na Yahuda nda Urusalima gorokoy kalima hantum.

⁷In v dnevih Artakserksa so pisali Bislam, Mitredat, Tabeel in drugi njegovi tovariši Artakserksu, kralju v Perziji. In pisava pisma je bila sirska in po sirsko se je bralo.

⁷ Artasersiz jirbey ra, kala Bislam, da Mitredat, da Tabeyel, da nga gorokasin cindey, i hantum Persiya bonkoono Artasersiz se. I na tira hantum da Aramancey kambe da Aramancey sanni mo.

⁸Rehum, deželni poglavar, in Simsaj, pisar, sta napisala pismo zoper Jeruzalem kralju Artakserksu takole:

⁸ Rehum kaŋ ga ti yaarima, nga nda Simsay, tira hantumkwa, ngey no ka hantum. I na tira hantum bonkoono Artasersiz se ya-cine Urusalima boŋ ka gaaba nd'a.

⁹(Takrat so pisali Rehum, deželni poglavar, in Simsaj, pisar, in drugi njih tovariši, Dinaji, Afarsatkaji, Tarpelaji, Afarsaji, Arkovci, Babilonci, Susančani, Dehaji, Elamljani

⁹ (Alwaato din yaarima Rehum, da hantumkwa Simsay hantum, ngey nda ngey gorokasin cindey, danga ngey: Dinaya borey, da Aparsati waney, da Tarpeli, da Afarsi, da Arkabi, da Babila, da Susan, da Deha, da Elam,

¹⁰in drugi tistih narodov, ki jih je veliki in presvetli Oznapar sem pripeljal in jih naselil v mestih Samarije in v ostali deželi na tej strani reke Evfrata, in tako dalje.)

¹⁰ da dumi fooyaŋ mo kaŋ yaŋ Onapper beeri darzakoyo kande k'i daŋ Samariya birno ra da laabu cindo kaŋ go isa se ya-haray,) da ya-cine da ya-cine:

¹¹To je prepis lista, ki so ga poslali Artakserksu kralju: Tvoji hlapci, možje tostran reke, in tako dalje.

¹¹ Woone mo, nga neeya tira cale fa kaŋ i samba bonkoono Artasersiz se, ka ne: «Ni bannyey kaŋ yaŋ go isa banda, ya-cine nda ya-cine:

¹²Znano bodi kralju, da so Judje, ki so prišli gori od tebe, dospeli k nam v Jeruzalem; oni zidajo tisto uporno in hudobno mesto in izpolnjujejo obzidje ter popravljajo podstave.

¹² I ma bonkoono bayrandi kaŋ Yahudancey kaŋ yaŋ fun ni do, i to ne iri do Urusalima. I goono ga murteyaŋ da laala birno cina. I ga ba ka windey cinayaŋo ban, i n'i dabey kulu hanse.

¹³Znano torej bodi kralju: ako bode to mesto dozidano in obzidje dovršeno, ne bodo dajali davkov, ne užitnine, ne cestnine, in to naposled oškoduje kralja.

¹³ I ma bonkoono bayrandi mo kaŋ sohõ d'i na birno din cina, i n'a windanta mo cina k'a hanse, i si ye ka jangal, wala marga-marga, wala dwan nooru bana koyne. A bananta mo, a ga kande koyey gaa mursay.

¹⁴Zatorej, ker jemo sol palače, ne smemo gledati škode kraljeve, pa pošiljamo h kralju in mu to poročamo,

¹⁴ Sohõ binde, za kaŋ iri wo ga faada kaani ŋwa, a si hagu iri wo se iri ma di i goono ga bonkoono zamba. Woodin se no iri mo, iri donton ka ci ni se.

¹⁵naj se poišče v spominski knjigi očetov tvojih; in najdeš v knjigi spominov in izveš, da je to mesto uporno mesto in škodljivo kraljem in deželam ter da so se v njem snovale vstaje od starodavna; zategadelj je tudi bilo to mesto porušeno.

¹⁵ Naŋ i ma fintalyaŋ te ni kaayey baaru tirey ra. Woodin gaa no ni ga du ka gar baaru tira ra ka bay kaŋ birno din ya murteyaŋ wane no, hasaraw teeyaŋ hari mo no koyey da laabey se. I na murteyaŋ tunandi mo a ra doŋ alwaatey ra. Woodin sabbay se no i na birno din ciya kurmu.

¹⁶Zagotavljamo kralja, ako se to mesto dozida in obzidje dovrši, da ne boš vsled tega imel nobene posesti tostran reke. –

¹⁶ Iri ya day go ga ci bonkoono se, ka ne hala day i na birno din cina ka ban, i n'a windanta mo cina ka kubandi, woodin boŋ ni si ye ka du baa fo koyne isa daranta.»

¹⁷Nato pošlje kralj odgovor Rehumu, deželnemu poglavarju, in Simsaju, pisarju, in drugim njih tovarišem, ki prebivajo v Samariji in drugih krajih tostran reke: Mir! in tako dalje.

¹⁷ Kala bonkoono na sanno ye yaarima Rehum, nga nda tira hantumkwa Simsay se, d'i gorokasiney kaŋ yaŋ go Samariya ra, da laabu cindey kaŋ go isa daŋanta. Tira ne: «Baani, da ya-cine da ya-cine.

¹⁸List, ki ste ga nam poslali, se je umljivo bral pred menoj.

¹⁸ Tira kaŋ araŋ samba ay se, i n'a barmay ka caw ay se. Ay na lordi te mo hal i na fintalyaŋ te.

¹⁹In velel sem, naj se preišče, in našlo se je, da je tisto mesto rovalo zoper kralje od starodavna ter da so upore in vstaje snovali v njem.

¹⁹ I gar mo kaŋ birno wo murte bonkooney gaa za doŋ zamaney ra, hala nda murteyaŋ da me-hawyaŋ a ra.

²⁰In bili so tudi mogočni kralji v Jeruzalemu, ki so gospodovali vsej deželi onostran reke, ki jim je bilo dajati davke, užitnino in cestnino.

²⁰ Waato mo bonkooni gaabikooniyaŋ go Urusalima ra kaŋ yaŋ na isa daŋanta laabey kulu may. I na jangal da marga-marga da dwan nooru mo bana i se.

²¹Izdajte torej povelje, da se zabrani tistim možem in da se to mesto ne bo zidalo, dokler ne izide moje povelje.

²¹ Kal araŋ ma hin sanni fo te sohõ, ka naŋ borey din ma cinayaŋo naŋ, i ma si birno din cina koyne, kala waati kaŋ ay na fondo no.

²²In glejte, da ne storite v tem pomote; čemu naj raste škoda, da bodo kralji na izgubi?

²² Wa te laakal mo araŋ ma si naŋ woodin teeyaŋ ma gay. Ifo se no i ga fay da hasaraw hari hal a ma baa ka to bonkooney zambayaŋ?»

²³ko se je opis lista kralja Artakserksa prečital pred Rehumom in Simsajem, pisarjem, in pred njih tovariši, so hitro šli gori v Jeruzalem k Judom in so jim branili z močno pestjo.Takrat je nehalo delo pri hiši Božji, ki je v Jeruzalemu, in bilo je ustavljeno do drugega leta vlade Darija, kralja Perzije.

²³ Sahãadin kaŋ i na bonkoono Artasersiz tira caw Rehum da tira hantumkwa Simsay se, d'i gorokasin cindey, kal i koy da cahãyaŋ hala Urusalima, Yahudancey do. I n'i tilasandi i ma naŋ gaabi-nda-gaabi.

²⁴Takrat je nehalo delo pri hiši Božji, ki je v Jeruzalemu, in bilo je ustavljeno do drugega leta vlade Darija, kralja Perzije.

²⁴ Yaadin cine no i na Irikoy windo kaŋ go Urusalima ra cinayaŋo naŋ d'a. I gay d'a kala Persiya bonkoono Dariyus mayray jiiri hinkanta.