¹V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo.

¹ Sintina gaa Irikoy na beena da ganda taka.

²In zemlja je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, in Duh Božji je plaval nad vodami.

² Ganda go mo batama koonu no kaŋ sinda alhaali, hari guusuyaŋo boŋ mo, kala kubay. Irikoy Biya mo goono ga yooje harey boŋ.

³In reče Bog: Bodi svetloba! In bila je svetloba.

³ Gaa no Irikoy ne: «Kaari ma te.» Kaaro mo te.

⁴In videl je Bog svetlobo, da je dobra; in ločil je Bog svetlobo od teme.

⁴ Irikoy di kaŋ kaaro ga boori, nga mo na kaaro da kuba fay.

⁵In svetlobo je Bog imenoval dan, a temo je imenoval noč. In bil je večer, in bilo je jutro, dan prvi.

⁵ Irikoy ne kaaro se Zaari. Kuba mo, a ne a se Cin. Wiciri kambu te, susubay mo te, jirbi sintina nooya.

⁶In reče Bog: Bodi raztežje med vodami, da bo ločilo vode te in one.

⁶ Irikoy ne mo: «Batama ma te harey da care game ra hal a ma harey fay da care.»

⁷Naredi torej Bog raztežje in loči vode, ki so pod raztežjem, od vod, ki so nad raztežjem. In zgodilo se je tako.

⁷ Irikoy na batama te mo, a na harey kaŋ yaŋ go batama cire fay da harey kaŋ yaŋ go batama boŋ. Yaadin mo no te.

⁸Raztežje to pa je imenoval Bog nebo. In bil je večer, in bilo je jutro, dan drugi.

⁸ Irikoy na batama maa daŋ ka ne a se Beene. Wiciri kambu te, susubay mo te, jirbi hinkanta nooya.

⁹In reče Bog: Zberó se naj vode, ki so pod nebom, v en kraj, in prikaži se sušina. In zgodilo se je tako.

⁹ Irikoy ne: «Beene batama cire harey ma margu nangu folloŋ, ganda laabo mo ma bangay.» Yaadin mo no te.

¹⁰In sušino je imenoval Bog zemljo, a stoke vodá je imenoval morja. In videl je Bog, da je dobro.

¹⁰ Irikoy na ganda batama maa daŋ Ndunnya. A na harey marganta mo maa daŋ Teeku. Irikoy di kaŋ woodin mo ga boori.

¹¹Še reče Bog: Zemlja poženi travo, zelenjavo, ki rodi seme, rodovitno drevje, ki daje sadje po svojem plemenu, katerega seme bodi v njem na zemlji! In zgodilo se je tako.

¹¹ Irikoy ne: «Subu nda tuuri izey kaŋ ga hay yaŋ mo ma fatta ka fun laabo ra, da tuuri-nyaŋey kaŋ ga izeyaŋ hay, wo kaŋ gonda gure, i afo kulu nga dumo boŋ.» Yaadin mo no laabo te.

¹²In pognala je zemlja travo, zelenjavo, ki rodeva seme po svojem plemenu, in drevje, ki daje sadje, katerega seme je v njem, po njegovem plemenu. In videl je Bog, da je dobro.

¹² Subu nda tuuri izey kaŋ yaŋ ga hay ngey dumey boŋ binde fatta ka fun laabo ra, ngey nda tuuri-nyaŋey kaŋ ga izeyaŋ hay, kaŋ yaŋ gonda gure, ngey dumey boŋ. Irikoy di kaŋ woodin mo ga boori.

¹³In bil je večer, in bilo je jutro, dan tretji.

¹³ Wiciri kambu te, susubay mo te, jirbi hinzanta nooya.

¹⁴Nato reče Bog: Bodo naj luči na raztežju nebeškem, da ločijo dan in noč, in naj bodo za znamenja ter določujejo čase, dneve in leta,

¹⁴ Irikoy ne: «Hayey kaŋ ga kaari ma te beene batama ra, hala fayyaŋ ma te cin da zaari game ra. I ma goro mo alaamayaŋ jiirey da jirbey da alwaatey se.

¹⁵in bodo naj za luči na raztežju nebeškem, da svetijo na zemljo! In zgodilo se je tako.

¹⁵ I ma goro mo kaariyaŋ beene batama ra, ka te kaari ndunnya se.» Yaadin mo no te.

¹⁶In naredil je Bog tisti dve veliki luči: luč večjo, da gospoduje dnevu, in luč manjšo, da gospoduje noči, in zvezde.

¹⁶ Irikoy na kaari beeri hinka din te, ibambata ma may zaari, ikayna mo ma may cin. A na handariyayzey mo te.

¹⁷In Bog jih je postavil na raztežje nebeško, da svetijo na zemljo

¹⁷ Irikoy n'i daŋ beene batama ra zama i ma kaari ndunnya boŋ,

¹⁸ter da gospodujejo dnevu in noči in da ločijo svetlobo od teme. In videl je Bog, da je dobro.

¹⁸ i ma may cin da zaari, i ma kubay da kaari fay mo. Irikoy di kaŋ woodin mo ga boori.

¹⁹In bil je večer, in bilo je jutro, dan četrti.

¹⁹ Wiciri kambu te, susubay mo te, jirbi taacanta nooya.

²⁰In reče Bog: Obilo naj rodé vode gibkih stvari, živečih, in ptice naj letajo nad zemljo proti raztežju nebeškemu.

²⁰ Irikoy ne: «Harey ma fundikooni boobo hay kaŋ ga yooje, wo kaŋ yaŋ gonda fundi. Curayzey mo ma deesi beene batama ra ndunnya se beene.»

²¹In ustvaril je Bog velike morske živali in vse žive stvari, ki se gibljejo, ki so jih obilo rodile vode, po njih plemenih, in vse ptice krilate po njih plemenih. In videl je Bog, da je dobro.

²¹ Irikoy na teeku ham bambatey mo taka, da fundikooni kulu kaŋ ga yooje, wo kaŋ yaŋ ga nyuturu-nyuturu harey ra, a n'i taka ngey dumey boŋ. A na curo kulu kaŋ ga deesi mo taka nga dumo boŋ. Irikoy di kaŋ woodin mo ga boori.

²²In blagoslovi jih Bog, govoreč: Plodite in množite se ter napolnite vode po morjih, in ptice naj se množe po zemlji.

²² Irikoy n'i albarkandi ka ne: «Wa ize boobo hay ka baa ka tonton. Araŋ ma teekoy harey toonandi. Curayzey mo ma baa ka tonton ndunnya ra.»

²³In bil je večer, in bilo je jutro, dan peti.

²³ Wiciri kambu te, susubay mo te, jirbi guwanta nooya.

²⁴In reče Bog: Rodi naj zemlja žive stvari po njih plemenih, živino in laznino in zveri zemeljske po njih plemenih! In zgodilo se je tako.

²⁴ Irikoy ne: «Laabo mo ma baafunayaŋ hay, afo kulu nga dumo boŋ, kwaara almaney da wo kaŋ yaŋ ga ganda biri, da ndunnya ganji hamey ngey dumey boŋ.» Yaadin mo no ka te.

²⁵In naredil je Bog zveri zemeljske po njih plemenih in živino po njenih plemenih in vso laznino zemeljsko po njenih vrstah. In videl je Bog, da je dobro.

²⁵ Irikoy na ganji hamey taka ngey dumey boŋ, kwaara almaney mo ngey dumey boŋ, da hay kulu kaŋ ga ganda biri laabo boŋ ngey dumey boŋ. Irikoy di kaŋ woodin mo ga boori.

²⁶In reče Bog: Naredimo človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen, in gospodujejo naj ribam morskim in pticam nebeškim in živini in vesoljni zemlji ter vsej laznini, lazeči po zemlji.

²⁶ Woodin banda Irikoy ne: «Iri ma boro te iri alhaalo ra, iri wane himando boŋ. I ma teeku hamey da beene curey da almaney may. I ma ndunnya may, da hay kulu kaŋ ga ganda biri ganda laabo boŋ.»

²⁷In ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.

²⁷ Irikoy binde na boro taka nga alhaalo boŋ, Irikoy alhaalo ra no a n'i taka, alboro nda wayboro a n'i taka.

²⁸In blagoslovi ju Bog, in reče jima Bog: Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.

²⁸ Irikoy n'i albarkandi mo. Irikoy ne i se: «Araŋ ma ize boobo hay ka baa ka tonton. Araŋ ma ndunnya may mo, araŋ ma teeku hamey may, da beene batama curayzey, da fundikooni kulu kaŋ ga nyooti ndunnya boŋ.»

²⁹In reče Bog: Glejta, dal sem vama vso zelenjavo, ki rodeva seme, katera je na površju vse zemlje, in vse drevje, na katerem je sad drevesni, ki rodeva seme: bodi vama v hrano.

²⁹ Irikoy ne mo: «Guna, ay n'araŋ no tuurey kulu kaŋ ga ize hay, kaŋ yaŋ go ndunnya fando kulu boŋ, da tuuri-nya kulu kaŋ ga ize hay mo kaŋ gonda gure. I ga ciya araŋ se ŋwaari.

³⁰Vsem živalim pa na zemlji in vsem pticam pod nebom in vsemu, kar lazi po zemlji, v katerih je duša živa, sem dal vso zelenjavo zeleno v hrano. In zgodilo se je tako.Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako. In bil je večer, in bilo je jutro, dan šesti.

³⁰ Alman kulu kaŋ go ndunnya ra, da beene curo kulu, da hay kulu kaŋ ga ganda biri laabo boŋ mo, kaŋ yaŋ ra fundi go, ay na kobto tayo no i se a ma ciya i se ŋwaari.» Yaadin mo no ka te.

³¹Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako. In bil je večer, in bilo je jutro, dan šesti.

³¹ Irikoy na hay kulu kaŋ nga te guna, i go mo, i kulu ga boori gumo. Wiciri kambu te, susubay mo te, jirbi iddanta nooya.