1Zgodi se pa po teh dogodkih, da je Bog izkušal Abrahama, in mu reče: Abraham! On pa odgovori: Glej, tu sem.
1 A go no woodin banda, kala Irikoy na Ibrahim gosi ka ne a se: «Ibrahim!» Nga mo ne: «Ay neeya!»
2In mu veli: Vzemi sedaj sina svojega, edinca svojega, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Morijo, ter daruj mi ga tam v žgalno daritev vrhu ene onih gor, ki ti jo bom povedal.
2 Irikoy ne: «Sohõ ni ma ni izo sambu, ni ize follonka, Isaka kaŋ ni ga ba, ma koy Moriya laabu. Ni m'a salle sargay* kaŋ i ga ton, noodin tondi fo kaŋ ay ga cabe ni se boŋ.»
3Vstane torej Abraham zgodaj tisto jutro, osedla osla svojega ter vzame dva hlapcev svojih s seboj in Izaka, sinu svojega. In nakolje drv za žgalno daritev, vstane ter odrine v kraj, o katerem mu je bil Bog povedal.
3 Ibrahim binde tun za da hinay ka kaari-ka daŋ nga farka gaa. A na nga sahãkooni hinka sambu nga banda, da nga izo Isaka. A na tuuri fara sargay kaŋ i ga ton se. A tun ka koy nango kaŋ Irikoy ci nga se din do.
4Tretji dan povzdigne Abraham oči in ugleda tisti kraj oddaleč.
4 Zaari hinzanta hane Ibrahim na nga boŋ sambu ka guna. Ibrahim na nango fonnay nangu mooro.
5In Abraham zapove hlapcema: Ostanita tukaj z oslom, jaz pa in deček pojdeva do tja, in ko odmoliva, se vrneva k vama.
5 Kala Ibrahim ne nga sahãkooney se: «Wa goro ne, araŋ da farka. In da arwaso, iri ga koy yongo ka sududu, ka ye ka kaa araŋ do.»
6In Abraham vzame drva za žgalno daritev, jih naloži Izaku, sinu svojemu, v roko svojo pa vzame ogenj in nož; tako sta šla oba skupaj.
6 Ibrahim mo na tuuro sambu sargay kaŋ i ga ton se. A n'a dake nga izo Isaka boŋ. A gonda zaama nda danji ga gaay nga kambe ra. I boro hinka binde koy care banda.
7Ogovori pa Izak Abrahama, očeta svojega, in reče: Oče moj! On veli: Tu sem, sin moj! In reče: Glej, ogenj in drva, a kje je jagnje za žgalno daritev?
7 Kala Isaka salaŋ nga baaba Ibrahim se ka ne: «Ay baaba.» Nga mo ne: «Ay ne, ay izo.» Izo ne: «Danji go, da tuuri, amma mana feej'izo sargay kaŋ i ga ton se?»
8Abraham pa reče: Bog si preskrbi jagnje za žgalno daritev, sin moj. In tako sta šla oba skupaj.
8 Ibrahim ne: «Ay izo, Irikoy ga du feeji nga boŋ se sargay kaŋ i ga ton se.» I binde koy, ngey boro hinka care banda.
9Ko sta pa prišla na tisti kraj, ki mu ga je bil povedal Bog, postavi ondi Abraham oltar ter razloži drva, in zveže Izaka, sina svojega ter ga položi na oltar nad drva.
9 Kal i to nango kaŋ Irikoy ci a se din. Ibrahim na sargay feema cina noodin ka tuuri daaru ka sasare care boŋ. A na nga izo Isaka haw ka dake tuurey boŋ feema ra.
10In iztegne Abraham roko svojo in prime za nož, da bi zaklal sina svojega.
10 Kala Ibrahim na nga kambe salle ka zaama sambu nga izo jinde kaayaŋ se.
11Ali angel GOSPODOV mu zakliče z neba ter reče: Abraham, Abraham! On pa reče: Tu sem!
11 Amma Rabbi malayka jinda fun beene k'a ce ka ne: «Ibrahim! Ibrahim!» Nga mo ne: «Ay neeya!»
12In veli: Ne iztezaj roke svoje na dečka in nič mu ne stori: kajti sedaj sem spoznal, da se bojiš Boga, ker mi nisi odrekel sinú svojega, edinca svojega.
12 Malayka ne: «Ma si ni kambe dake arwaso gaa. Ma si hay kulu te a se mo, zama sohõ ay bay kaŋ ni ga humburu Irikoy, za kaŋ ni mana wangu k'ay no ni ize follonka.»
13In Abraham povzdigne oči in pogleda, in glej, oven je za njim, z rogovi zapleten v trnje. Šel je torej Abraham ter vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto sina svojega.
13 Ibrahim na nga boŋ sambu ka guna, kala feeji gaaru fo go a banda. A hilley go ga sarku tuuriyaŋ gaa. Ibrahim binde koy ka feeji gaaro di. A n'a salle sargay kaŋ i ga ton izo gurbo ra.
14Zato je imenoval Abraham tisti kraj Jehova jire [T. j. GOSPOD preskrbi.], odtod se govori do dandanes: Na gori GOSPODOVI se preskrbi.
14 Ibrahim na nango maa daŋ: «Yawe-Yira», danga mate kaŋ i ga ci hala hunkuna: «Rabbi tondo boŋ no i ga di a.»
15In zakliče angel GOSPODOV Abrahamu vdrugič z neba
15 Rabbi malayka jinda fun beena ra koyne ka Ibrahim ce sorro hinkanta nooya,
16in reče: Pri sebi samem prisegam, govori GOSPOD: Ker si to storil in mi nisi odrekel sinu svojega, edinca svojega,
16 ka ne: «Yaa no Rabbi ci: Ay ze d'ay boŋ, za kaŋ ni na hayo wo te, ni mana ni ize follonka ganji _ay se|_ mo,
17te bom obiloma blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in seme tvoje bo v last imelo vrata sovražnikov svojih;
17 daahir no ay ga ni albarkandi, daahir no ay ga naŋ ni banda ma baa danga beene handariyayzey cine, danga taasi mo kaŋ go teeku me gaa. Ni banda mo ga du nga ibarey kwaara meyey ka tubu.
18in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.
18 Ni banda bora do mo no ndunnya dumey kulu ga du albarka, zama ni n'ay sanney gana.»
19In Abraham se vrne k hlapcema, in vstanejo ter gredo skupaj v Bersebo. In bival je Abraham v Bersebi.
19 Ibrahim binde ye ka kaa nga sahãkooney do. I tun ka kaa care banda kala Beyer-Seba, zama Ibrahim go Beyer-Seba ra da goray.
20In zgodi se po teh dogodkih, da so sporočili Abrahamu: Glej, porodila je tudi Milka sinove Nahorju, bratu tvojemu:
20 Woodin banda i ci Ibrahim se ka ne: «Guna, Milka na ize alboroyaŋ hay ni kayno Nahor se.
21Uza, prvenca njegovega, in Buza, brata njegovega, in Kemuela, očeta Aramovega,
21 A hay-jina maa ga ti Huzu, bora kaŋ ga dake a gaa maa Buzu, woodin banda Kemuwel, Aram baaba.
22in Keseda in Hazona in Pildasa in Jidlafa in Betuela.
22 Da Kesedu da Hazo da Pildasu da Yidlapu da Betuwel mo.»
23Betuel pa je rodil Rebeko; teh osem je porodila Milka Nahorju, Abrahamovemu bratu.Priležnica pa njegova, ki ji je ime Reuma, je tudi rodila Tebaha in Gahama in Tahasa in Maaka.
23 Betuwel mo na Rabeka hay. I boro ahakko din no Milka hay Nahor, Ibrahim kayno se.
24Priležnica pa njegova, ki ji je ime Reuma, je tudi rodila Tebaha in Gahama in Tahasa in Maaka.
24 A wahayo maa Reyuma mo. A na Teba nda Gaham da Tahasa nda Maaka hay.