1Bila je pa lakota v deželi, razen one prejšnje lakote, ki je bila v dnevih Abrahamovih. Zatorej je šel Izak k Abimeleku, kralju filistejskemu, v Gerar.
1 Haray fo ye ka te koyne laabo din ra, kaŋ waana haray fa din kaŋ jin ka te Ibrahim jirbey ra. Isaka mo koy Filistancey koyo Abimelek do, Gerar ra.
2Prikaže pa se mu GOSPOD ter veli: Ne hodi doli v Egipt, ampak bivaj v kraju, ki ti ga povem.
2 Rabbi binde bangay a se ka ne: «Ma si zumbu ka koy Misira. Kala ni ma goro laabo kaŋ ay ga ci ni se din ra.
3Kot tujec bivaj v tem kraju, in s teboj bodem in te bom blagoslovil, kajti tebi in semenu tvojemu dam vse te kraje, in izpolnim prisego, ki sem jo prisegel Abrahamu, tvojemu očetu;
3 Ma goro laabo wo ra, ay mo ga bara ni banda. Ay ga ni albarkandi, zama nin da ni banda se no ay ga laabo wo kulu no. Ay zeyaŋo kaŋ ay ze ni baaba Ibrahim se din mo, ay g'a toonandi.
4in pomnožim seme tvoje kakor zvezde na nebu, in semenu tvojemu dam vse te kraje; in blagoslavljali se bodo v semenu tvojem vsi narodi zemlje:
4 Ay ga naŋ ni banda ma baa mo danga beene handariyayzey cine. Laabo wo kulu, ay m'a no ni banda se. Ni banda bora do mo no ndunnya dumey kulu ga du albarka.
5zato ker je Abraham slušal moj glas in je pokoren bil poveljem mojim, zapovedim mojim, naredbam in postavam mojim.
5 Zama Ibrahim maa ay se. A n'ay ganayaŋ sanney d'ay lordey*, d'ay hin sanney d'ay asariyey* gaay.»
6Bival je torej Izak v Geraru.
6 Isaka mo goro Gerar ra.
7In možje tistega kraja so ga vprašali za ženo njegovo, in reče: Sestra je moja; ker se je bal reči: žena moja, češ, da me ne umoré možje tega kraja zaradi Rebeke, ker je lepe postave.
7 Kwaara borey n'a hã a wando sanni. Kal a ne «Ay wayme no.» Zama a humburu nga ma ci ka ne nga wande no, zama kwaara borey ma si nga wi Rabeka sabbay se, zama nga wo ihanno no, a ga sogo mo.
8Zgodi se pa, ko je tam preživel mnogo dni, da je gledal Abimelek, kralj filistejski, skozi okno, in je videl, in glej, Izak se je igral z Rebeko, ženo svojo.
8 A ciya mo, saaya kaŋ a gay noodin gumo, kala Filistancey bonkoono Abimelek guna finetar fo gaa. Kal a di Isaka go ga fooru nda nga wando Rabeka.
9Zato pokliče Abimelek Izaka ter reče: Glej, ta je vendarle žena tvoja; in kako si rekel: Sestra je moja? Izak pa mu reče: Ker sem menil, da ne umrem zaradi nje.
9 Abimelek mo na Isaka ce ka ne: «Wiiza, daahir ni wande no. Day, mate no kaŋ ni ne ni wayme no?» Isaka mo ne a se: «Ay ci yaadin zama ay ma si bu a sabbay se.»
10Tedaj reče Abimelek: Kaj si nam storil to? Malo, da ni ležal eden izmed tega ljudstva z ženo tvojo, in si nas zapeljal v pregreho.
10 Abimelek mo ne: «Ifo no woone kaŋ ni te iri se? A si gaabu ay borey ra afo ma kani nda ni wando wo. Da yaadin no mo, ni na taali candi iri boŋ nooya.»
11In Abimelek zapove vsemu ljudstvu svojemu, veleč: Kdor se dotakne tega moža ali žene njegove, smrt ga zadene gotovo.
11 Abimelek mo kaseeti boro kulu gaa ka ne: «Boro kulu kaŋ ga bora din wala a wando mo ham, daahir i g'a koy wi.»
12In Izak je sejal v tej deželi, in žel je isto leto stotero, tako ga je blagoslovil GOSPOD.
12 Isaka binde na dumariyaŋ te laabo din ra. Jiiro din mo, a du riiba zangu, Rabbi n'a albarkandi mo.
13In rastel je ta mož in napredoval neprestano, da je postal silno mogočen;
13 Bora soobay ka tonton ka koy jina hal a beeri gumo.
14in je imel črede ovac in črede goved in mnogo poslov, zato so mu zavidali Filistejci.
14 A gonda alman kuruyaŋ, ikayna nda ibeeri, a gonda goy-teeri boobo mo. Filistancey mo canse a gaa.
15In vse vodnjake, ki so jih bili izkopali hlapci očeta njegovega v dnevih Abrahama, očeta njegovega, so zasuli Filistejci in napolnili s prstjo.
15 Kala dayey kulu kaŋ a bannyey fansi, a baabo Ibrahim jirbey ra, Filistancey n'i lutu k'i toonandi nda laabu.
16In Abimelek veli Izaku: Loči se od nas, ker postal si mnogo močnejši od nas.
16 Abimelek ne Isaka se: «Tun neewo iri do, zama ni bisa iri gaabi gumo.»
17Izak torej odide odondod ter razpne šatore v dolini Gerarski in prebiva tam.
17 Isaka binde tun noodin i do ka koy sinji Gerar gooro ra, ka goro noodin.
18Izkoplje pa Izak zopet vodnjake, ki so jih bili izkopali v dnevih Abrahama, očeta njegovega, in ki so jih zasuli Filistejci po smrti Abrahamovi, in jih imenuje z imeni, katera jim je dal oče njegov.
18 Isaka na dayey kaŋ i fansi nga baabo Ibrahim jirbey ra yaaso, zama Filistancey jin k'i daabu Ibrahim banda. A ye ka maa daŋ i gaa, mate kaŋ a baabo daŋ i gaa za doŋ.
19In ko kopljejo hlapci Izakovi v dolini, najdejo tam vodnjak žive vode.
19 Isaka bannyey mo na day fo fansi gooro ra ka du hari.
20Ali prepirali so se pastirji gerarski s pastirji Izakovimi, govoreč: Naša je ta voda. Zato je imenoval tisti vodnjak Esek [T. j. prepir.], ker so se sprli ž njim.
20 Amma Gerar hawjiyey kakaw da Isaka hawjiyey ka ne: «Haro wo, iri wane no.» A na maa daŋ dayo din mo gaa, Eseku, zama i kakaw a boŋ.
21In ko so izkopali drugi vodnjak, so se prepirali tudi za tega; zato ga je imenoval Sitna [T. j. nasprotstvo.].
21 I na day fo fansi koyne. I na canda-candayaŋ te woodin mo boŋ. A ne woodin mo se Sitna.
22Premakne pa odondod šatore in izkoplje drug vodnjak, in za tega se niso prepirali; zato ga je imenoval Rehobot [T. j. prostranost.]. Rekel je namreč: Sedaj nam je GOSPOD razširil prostor, da bodimo plodni v tem kraju.
22 A gana noodin, a na day fo fansi koyne. I mana canda-canda te woodin wo boŋ. A na woodin maa daŋ Rehobot, zama a ne: «Sohõ Rabbi na nangu feeri ay se, iri ga du albarka mo laabo wo ra.»
23Potem gre odondod gori v Bersebo.
23 A tun noodin koyne ka kaa Beyer-Seba.
24Tam se mu prikaže GOSPOD še tisto noč in reče: Jaz sem Bog Abrahama, očeta tvojega; ne boj se, zakaj jaz sem s teboj in te blagoslovim, in pomnožim seme tvoje zaradi Abrahama, svojega hlapca.
24 Rabbi bangay a se cino din ra ka ne: «Ay no ga ti Irikoy, ni baaba Ibrahim wano. Ma si humburu, zama ay go ni banda. Ay ga ni albarkandi mo, ay ga naŋ ni banda ma baa, ay tamo Ibrahim sabbay se.»
25In postavi ondi oltar in kliče ime GOSPODOVO, in razpne ondi svoj šator; in hlapci Izakovi izkopljejo ondi vodnjak.
25 Kala Isaka na sargay feema fo cina noodin. A ce Rabbi maa boŋ ka nga kuuru fuwo sinji noodin. Noodin mo koyne Isaka bannyey na day fansi.
26Abimelek pa pride k njemu iz Gerara z Ahuzatom, prijateljem svojim, in Pikolom, poveljnikom vojske njegove.
26 Saaya din ra Abimelek tun Gerar ka koy a do, nga nda nga coro fo, Ahuzatu, da nga wonkoyo Fikol.
27In reče jim Izak: Zakaj ste prišli k meni, ko me sovražite in ste me pognali od sebe?
27 Isaka ne i se: «Ifo se no araŋ kaa ay do, kaŋ a go, araŋ wangu ay hal araŋ n'ay gaaray araŋ do?»
28Oni pa reko: Razvideli smo jasno, da je GOSPOD s teboj; zato smo rekli: Bodi sedaj prisega med nami, med nami in teboj; sklenimo torej zavezo s teboj:
28 I ne: «Iri di no kaŋ daahir Rabbi go ni banda. Iri binde ne, naŋ zeyaŋ ma goro iri game ra, sanda iri da nin game ra. Naŋ koyne iri ma sappe da nin.
29da nam ne storiš hudega, kakor se nismo doteknili tebe in kakor smo ti le dobro storili in odposlali te v miru. Ti si sedaj res blagoslovljenec GOSPODOV!
29 Ni ma si iri maray, danga mate kaŋ cine iri mana ni ham, iri mana hay kulu te ni se, kala gomni. Iri na ni sallama mo baani, nin wo sohõ albarkante no, Rabbi wane.»
30In napravi jim pojedino, in so jedli in pili.
30 A na burnye te i se. I ŋwa, i haŋ.
31Zjutraj pa vstanejo s svitom ter prisežejo drug drugemu; in Izak jih spremi ter odidejo od njega v miru.
31 I tun susubay za da hinay ka ze care se. Isaka mo n'i sallama. I dira a do baani samay.
32Zgodi se pa še isti dan, da pridejo hlapci Izakovi ter mu sporočé o vodnjaku, ki so ga bili izkopali, ter mu reko: Našli smo vodo.
32 A go mo, zaaro din ra no Isaka bannyey kaa k'a no baaru, way, dayo kaŋ ngey fansi din, i ne ngey du hari.
33In imenoval ga je Siba; zato je ime tistega mesta Berseba do današnjega dne.
33 A na maa daŋ a gaa Seba. Woodin sabbay se no hala sohõ kwaara din maa ga ti Beyer-Seba.
34Ko je pa imel Ezav štirideset let, si vzame za ženo Judito, hčer Beerja Hetejca, in Basemato, hčer Elona Hetejca:obe sta pa žalili srce Izaku in Rebeki.
34 Saaya kaŋ Isuwa te jiiri waytaaci a na Yudita, Beyer ize, Hittance hiiji, nga nda Basematu, Elon Hittance ize.
35obe sta pa žalili srce Izaku in Rebeki.
35 Ngey mo ciya bine saray hariyaŋ Isaka nda Rabeka se.