1Jožefa torej pripeljejo doli v Egipt, in kupi ga Potifar, dvornik Faraonov, načelnik telesne straže, Egipčan, iz roke Izmaelcev, ki so ga bili pripeljali tja.
1 Amma i konda Yusufu Misira. Potifar Misirance mo, Firawna mantaw fo kaŋ ti doogarey jine funa, a n'a day Isumeylancey kambe ra, kaŋ yaŋ kond'a noodin.
2A GOSPOD je bil ž Jožefom, in bil je mož, ki mu je šlo vse po sreči; in je bival v hiši gospodarja svojega, Egipčana.
2 Rabbi mo go Yusufu banda. A binde, a muraadu kulu go ga feeri. A go mo nga koyo Misiranca windo ra.
3In gospodar njegov je videl, da je GOSPOD ž njim in da vse, kar on počenja, pospešuje GOSPOD v roki njegovi.
3 A koyo di kaŋ Rabbi go a banda. Rabbi mo naŋ hari kulu kaŋ Yusufu ga te, muraado ga feeri a kambe ra.
4In našel je Jožef milost v očeh njegovih in bil mu je za strežnika. In postavil ga je čez hišo svojo in vse, kar je imel, dal v roko njegovo.
4 Yusufu du gaakuri koyo do, a go no mo ga saajaw te a se. Koyne, koyo n'a daŋ nga windo boŋ jine fune. Haŋ kaŋ go a se kulu mo, a n'a daŋ Yusufu kambe ra.
5In odkar ga je bil postavil čez hišo svojo in čez vse, kar je imel, je blagoslovil GOSPOD Egipčanovo hišo zaradi Jožefa, in bil je blagoslov GOSPODOV v vsem, kar je on imel, doma in na polju.
5 A ciya mo, za waato kaŋ a n'a daŋ nga windo jine fune, da haŋ kaŋ go nga se kulu boŋ, kala Rabbi na Misiranca windo albarkandi Yusufu sabbay se. Koyne, Rabbi albarka go hay kulu boŋ, fari wane da windo wane.
6Zato je prepustil vse, kar je imel, roki Jožefovi, in ni se brigal za nobeno stvar pri njem razen za hrano, ki jo je sam užival. Bil je pa Jožef lepe postave in zalega obličja.
6 Potifar na hari kulu kaŋ go nga se naŋ Yusufu kambe ra. A mana bay haŋ kaŋ go nga se, kala day nga me ŋwaaro kaŋ a ga ŋwa. Yusufu ga sogo, alboro hanno mo no.
7Zgodi se pa po teh dogodkih, da nameri žena gospodarja njegovega oči svoje v Jožefa in reče: Lezi z menoj!
7 A te ka ciya woodin banda, kal a koyo wando na mo sinji Yusufu gaa. A ne: «Ma kani nda ay.»
8On pa se brani ter reče gospodarja svojega ženi: Glej, gospod moj se ne briga za nobeno stvar pri meni v hiši in vse, kar ima, je dal v roko mojo.
8 Amma Yusufu wangu. A ne nga koyo wando se: «A go, ay koyo si bay hay kulu ra kaŋ go ay banda windo ra. A na nga hay kulu daŋ ay kambe ra.
9Še sam ni večji od mene v tej hiši, in ničesar mi ni odtegnil razen tebe, ker si žena njegova. Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?
9 Boro kulu si no mo kaŋ bisa ay beeray windo wo ra. A mana ay ganji mo hay kulu kala nin, zama ni ya a wande no. Mate n'ay ga te ka laala bambata din te, ay ma zunubi te mo Irikoy se?»
10In ko je ona ogovarjala Jožefa vsak dan, ni ji privolil, da bi ležal poleg nje, niti da bi se mudil ž njo.
10 A ciya binde, waybora soobay ka salaŋ Yusufu se zaari ka koy zaari. Amma a mana hangan a se, nga ma kani nd'a, wala baa nga ma goro naŋ kaŋ a go.
11Zgodi se pa nekega takega dne, ko je prišel domov opravljat delo svoje, da ni bilo nikogar iz domačinov tam notri.
11 A ciya mo, jirbey din ra, a furo fuwo ra zama nga ma nga goyo te, windo boro kulu si no fuwo ra mo.
12Tedaj ga zgrabi ona za obleko njegovo, rekoč: Lezi z menoj! On pa pusti obleko svojo v njeni roki in pobegne ter gre iz hiše.
12 Kala waybora n'a kwaayo di nga kambe ra ka ne: «Ma kani nda ay.» Yusufu na nga kwaayo naŋ a kamba ra ka zuru ka fatta taray.
13Ko pa je videla, da je pustil obleko svojo v njeni roki in pobegnil iz hiše,
13 A go no, saaya kaŋ waybora di a fay da kwaayo nga kambe ra, ka zuru ka koy taray mo,
14pokliče domačine svoje in jim reče: Glejte, pripeljal nam je moža Hebrejca, da nas sramoti. Ta je prišel k meni, da bi ležal z menoj, ali zavpila sem z glasom velikim,
14 kala waybora na nga wane borey ce. A salaŋ i se ka ne: «Wa guna, windikoyo kande Ibraniyanco wo iri do zama a ma iri hahaara. A kaa ay do zama nga m'ay kani, kal ay kuuwa.
15in ko je slišal, da sem zagnala glas in klicala, je pustil obleko svojo poleg mene in pobegnil in šel iz hiše.
15 A ciya mo, waato kaŋ a maa ay n'ay jinde sambu ka kuuwa, a na nga kwaayo naŋ ay do ka zuru ka fatta taray.»
16Položi pa obleko njegovo poleg sebe, dokler pride gospodar njegov v hišo svojo.
16 Waybora na kwaayo jisi nga do mo kala koyo ye ka kaa fu.
17Nato ga ogovori s takimi besedami, rekoč: Prišel je k meni tisti hlapec Hebrejec, ki si ga nam pripeljal, da bi me sramotil.
17 A na sanno wo dumi ci a se ka ne: «Ibraniyance bannya wo kaŋ ni kande iri do, a kaa ay do fuwo ra zama nga m'ay hahaara.
18Toda ko sem zagnala glas in klicala, je pustil obleko svojo poleg mene in pobegnil iz hiše.
18 A ciya mo, waato kaŋ ay n'ay jinde sambu ka kuuwa, a zuru ka fatta. A fay da nga kwaayo ay do.»
19In ko je gospodar njegov slišal žene svoje besede, s katerimi mu je povedala, rekoč: Takole mi je storil hlapec tvoj, se silno razsrdi.
19 A ciya mo, saaya kaŋ windikoyo maa nga wando sanno kaŋ a te a se ka ne: «Ya-cine no ni bannya te ay se,» kala koyo bina tun gumo.
20In zgrabi Jožefa gospodar njegov ter ga dene v stolp, v kraj, kjer so bili zvezani kraljevi jetniki; in bil je tam v stolpu.
20 Yusufu koyo binde n'a di ka daŋ kasu, nango kaŋ i ga bonkoono kas'izey haw. A go noodin kaso ra.
21Ali GOSPOD je bil z Jožefom in naklonil mu je blagovoljnost in mu dal milost svojo pred očmi načelnika stolpu.
21 Amma Rabbi go Yusufu banda, a na gomni cabe a se koyne. A n'a no gaakuri kasu batukoy arkuso do.
22In načelnik stolpa je dal Jožefu v roko vse zvezane v stolpu; in vse, kar so tam delali, je vodil on.Načelnik stolpa ni gledal na nobeno stvar, ki je bila v roki Jožefovi, zato ker je bil GOSPOD ž njim, in kar je počel, vse je pospeševal GOSPOD.
22 Kasu batukoy arkuso mo na kas'izey kulu kaŋ go kaso ra daŋ Yusufu kambe ra. Hay kulu mo kaŋ i ga te noodin, nga no g'a te.
23Načelnik stolpa ni gledal na nobeno stvar, ki je bila v roki Jožefovi, zato ker je bil GOSPOD ž njim, in kar je počel, vse je pospeševal GOSPOD.
23 Kasu batukoy arkuso mana laakal ye hay kulu gaa kaŋ go a kamba cire, zama Rabbi go Yusufu banda. Haŋ kaŋ a te kulu mo, Rabbi g'a albarkandi.