1Tedaj se Jožef ni mogel več premagovati vpričo vseh, ki so stali okrog njega, in zavpije: Dejte, da gredó vsi ven od mene! In nihče ni ostal pri njem, ko se je Jožef dal spoznati bratom svojim.
1 Sohõ kay, Yusufu suuro gaze borey kulu kaŋ goono ga kay a do yaŋ jine. A binde na jinde sambu ka ne: «I ma ci borey kulu se i ma fatta.» Boro kulu si no mo kaŋ kay a banda, waato kaŋ Yusufu na nga boŋ kaa taray nga nya-izey se.
2Tedaj zažene glas svoj z jokom, tako da so slišali Egipčani, slišala je tudi hiša Faraonova.
2 A na jinde sambu ka hẽ. Misirancey maa, hala nda Firawna windi borey mo.
3In Jožef reče bratom svojim: Jaz sem Jožef! Ali še živi oče moj? A niso mu mogli odgovoriti bratje njegovi, ker zbegani so bili pred obličjem njegovim.
3 Yusufu ne nga nya-izey se: «Ay no Yusufu! Ay baaba gonda fundi hala hõ, wala?» Amma a nya-izey mongo ka tu a se, zama i biney kankam a jine.
4Zato reče Jožef bratom svojim: Pristopite sem k meni! In pristopijo. Nato reče: Jaz sem Jožef, brat vaš, ki ste ga prodali v Egipt.
4 Yusufu ne nga nya-izey se koyne: «Ay g'araŋ ŋwaaray, wa maan ay do.» I maan. A ne: «Ay no Yusufu, araŋ nya-izo kaŋ araŋ neera a ma koy Misira.
5Ali sedaj se ne žalite in ne jezite se sami nad seboj, da ste me prodali sem: zakaj Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje.
5 Amma sohõ araŋ biney ma si sara. Araŋ ma si binya mo d'araŋ boŋ, zama se araŋ n'ay neera, ay kaa neewo. Zama Irikoy no k'ay donton araŋ jine, zama i m'araŋ fundey hallasi.
6Že je namreč dve leti lakota v deželi; še je pa pet let, v katerih ne bo oratve, ne žetve.
6 Zama sohõ jiiri hinka neeya kaŋ hara go laabo ra. A cindi mo igu jina koyne kaŋ i si farmi te, i si du wiyaŋ mo.
7Toda Bog me je poslal pred vami, da vam zavaruje ostanek na zemlji in vas ohrani v življenju za veliko rešitev.
7 Irikoy no k'ay donton araŋ jine zama i ma naŋ araŋ ma cindi ndunnya ra, i m'araŋ fundey hallasi nda faaba beeri mo.
8Tako torej, nikakor me niste vi poslali sem, temuč Bog, ki me je postavil za očeta Faraonu in za gospodarja vsej hiši njegovi ter za oblastnika vsej deželi Egiptovski.
8 Sohõ binde, manti araŋ no k'ay donton neewo bo, amma Irikoy no. Nga mo no k'ay te danga baaba Firawna se, k'ay ciya a windo kulu jine boro, da Misira laabo kulu mayko mo.
9Hitite in pojdite gori k očetu mojemu ter mu recite: Tako pravi sin tvoj Jožef: Postavil me je Bog za gospoda vsemu Egiptu; pridi doli k meni, ne odlašaj!
9 Wa te waasi ka koy ay baaba do. Araŋ ma ne a se: ‹Yaa no ni izo Yusufu ci: Irikoy n'ay te Misira kulu koy. Ma kaa ay do, ma si gay.
10In boš prebival v deželi Gosenski, in blizu mi bodeš ti in sinovi tvoji in sinov tvojih sinovi in črede tvoje in goveda tvoja in vse, kar imaš.
10 Ni ga goro Gosen laabo ra. Ni ga maan ay noodin, nin da ni izey da ni izey izey da ni haw kurey da feejey da hay kulu kaŋ go ni se.
11In živil te bom tam, ker še pet let bode lakota, da ne obubožaš ti in rodbina tvoja in vse, kar imaš.
11 Ay ga ni ŋwaayandi mo noodin, zama a cindi jiiri gu, haray wane, hala ni ma si ye ka talka koyne, nin da ni almayaaley da ni waney kulu.›
12Glejte pa, oči vaše vidijo in oči brata mojega Benjamina, da usta moja so, ki z vami govore.
12 Guna, araŋ moy goono ga di, ay kayne Benyamin moy mo goono ga di kaŋ ay meyo no goono ga salaŋ araŋ se.
13Sporočite torej očetu mojemu vso slavo mojo v Egiptu in karkoli ste videli, in hitro pripeljite sem mojega očeta.
13 Kal araŋ ma ci ay baaba se mate kaŋ ay gonda beeray Misira ra, da hay kulu kaŋ araŋ di. Araŋ ma koy da cahãyaŋ mo, ka kande ay baaba neewo.»
14Nato se oklene vratu brata svojega Benjamina in se zjoka, tudi Benjamin je jokal ob vratu njegovem.
14 A na nga nya-izo Benyamin ganday mo, ka soobay ka hẽ. Benyamin mo hẽ a jinda gaa.
15In poljubi vse brate svoje in joka ob njih vratu. Potem šele izpregovore bratje njegovi ž njim.
15 A na nga beerey kulu garbey sunsum mo, a goono ga hẽ i boŋ. Woodin banda a nya-izey fakaaray d'a.
16In ko se je zaslišal ta glas v hiši Faraonovi, govoreč: Prišli so bratje Jožefovi, je bilo všeč Faraonu in služabnikom njegovim.
16 Kala baaro koy hala Firawna windo ra, i ne Yusufu nya-izey kaa. Woodin binde kaan Firawna nda nga bannyey kulu se.
17In Faraon veli Jožefu: Reci bratom svojim: To storite: obložite živino svojo in odpotujte, in ko pridete v deželo Kanaansko,
17 Firawna ne Yusufu se: «Ma ci ni nya-izey se: ‹Ya-cine no araŋ ga te: Wa dake araŋ farkayey boŋ ka tun ka koy Kanaana laabu.
18vzemite očeta svojega in rodbine svoje, ter vrnite se k meni; in dati vam hočem, kar je najboljšega v deželi Egiptovski, in uživali boste tolščobo zemlje.
18 Araŋ m'araŋ baabo d'araŋ almayaaley sambu ka kaa ay do. Ay mo g'araŋ no Misira laabo albarka, araŋ ga laabo ji foy ŋwa.
19Ti pa imaš ukaz: To storite: vzemite si iz dežele Egiptovske voz za otročiče svoje in za žene svoje ter naložite očeta svojega, in vrnite se.
19 I ci araŋ se hin sanni, araŋ ma te yaadin mo. Wa torkoyaŋ sambu Misira laabo ra araŋ ize kayney d'araŋ wandey se. W'araŋ baabo sambu mo ka kaa.
20Oko vaše pa naj se ne žali za pohištvo vaše, kajti kar je najboljšega v vsej deželi Egiptovski, vaše je.
20 Araŋ ma si mo-cir-kuukay te koyne araŋ burku-burkey boŋ, zama Misira laabo albarka kulu ya araŋ wane no.› »
21In sinovi Izraelovi so storili tako; in dal jim je Jožef voz po ukazu Faraonovem, dal jim tudi brašna na pot.
21 Yaadin mo no Israyla izey te. Yusufu n'i no torkoyaŋ Firawna sanno boŋ. A n'i no mo hindoonayyaŋ fonda sabbay se.
22In dal jim je vsakemu posebe praznično obleko, Benjaminu pa je dal tristo srebrnikov in petero prazničnih oblek.
22 A n'i boro kulu no bankaaray taji, amma a na Benyamin no nzarfu zangu hinka nda bankaaray taji gu.
23Očetu pa svojemu pošlje to: deset oslov, nesočih od najboljših stvari v Egiptu, in deset oslic, nesočih žita in kruha in jedil, očetu svojemu na pot.
23 Koyne, a na woone yaŋ samba nga baabo se: farka binji way jeje, Misira laabo wane, da farka nya way jeje, masangu nda buuru nda hindoonay nga baaba se fonda ŋwaari.
24In odpusti brate svoje, in ko so odhajali, jim veli: Ne prepirajte se po poti!
24 Yaadin no a na nga nya-izey sallama nd'a. A ne i se: «Araŋ ma te laakal araŋ ma si yanje fonda boŋ.»
25Tako so šli gori iz Egipta, in pridejo v deželo Kanaansko k Jakobu, očetu svojemu.
25 I tun noodin Misira ra ka koy ngey baabo Yakuba do Kanaana laabu.
26In so mu poročali, govoreč: Jožef še živi in je oblastnik čez vso deželo Egiptovsko. A srce mu ostane mrzlo, ker jim ni verjel.
26 I ci a se ka ne: «Yusufu gonda fundi hala hõ. Nga mo no ka gonda mayray Misira laabo kulu boŋ.» Kala Yakuba dangay siw, zama a mana i cimandi.
27In povedali so mu vse besede Jožefove, ki jim jih je bil govoril, in ko je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da bi ga pripeljali, je oživel duh Jakoba, njih očeta;in Izrael reče: Dovolj mi je! še živi Jožef, sin moj; pojdem in videl ga bom, preden umrjem.
27 I na Yusufu sanney kulu mo kaŋ a te ngey se dede a se koyne. Saaya kaŋ a di torkey kaŋ yaŋ Yusufu samba zama i ma nga sambu, kal i baabo Yakuba, a biya feeri.
28in Izrael reče: Dovolj mi je! še živi Jožef, sin moj; pojdem in videl ga bom, preden umrjem.
28 Israyla ne: «A wasa. Oho, ay izo Yusufu gonda fundi hala sohõ. Ay ga koy ka di a za ay mana bu.»