¹O da bi predrl nebesa in prišel doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore

¹ Sanda mate kaŋ cine danji ga tuuri ize baanoyaŋ ŋwa, Wala mate kaŋ cine danji ga naŋ hari ma zarga, Yaadin cine no ni ga ni maa bayrandi ni ibarey se, Dumi cindey mo ga jijiri ni jine.

²(kakor ogenj požiga protje in voda vre od ognja), da oznaniš ime svoje nasprotnikom svojim, da bi strepetali narodi pred obličjem tvojim,

² Saaya kaŋ ni na goyey kaŋ ga humburandi te, Kaŋ yaŋ iri mana tammahã, Waato din no ni zumbu, Kala tondi kuukey manne ka bambari ni jine.

³s tem, da delaš strahovite reči, ki jih nismo pričakovali; o da stopiš doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore!

³ Za doŋ borey mana bay ka maa ni baaru, I mana hanga jeeri, Mo kulu mo mana di Irikoy fo kaŋ waana nin, Ni kaŋ ga goy te boro se kaŋ ga hangan ni se.

⁴Zakaj od veka se ni slišalo, nikdar niso čula ušesa, tudi oko ni videlo Boga razen tebe, ki bi toliko delal za njega, ki ga čaka.

⁴ Ni koy ka boro kulu kaŋ goono ga farhã da adilitaray teeyaŋ kubay, I ga fongu nin ni muraadey ra. A go, ni futu zama iri na zunubi te, I ra no iri go za gayyaŋ, Iri ga du faaba mo, wala?

⁵Naproti prihajaš njemu, ki se veseli pravičnosti in ji streže, njim, ki se spominjajo tebe na potih svojih. Glej, ti si se srdil, in mi smo grešili; v tem smo že dolgo časa, bomo li rešeni?

⁵ Zama iri kulu ciya sanda haŋ kaŋ si hanan, Iri adilitaray goyey kulu mo ga hima sanda wayboro nyunandi zaara-zaara, Iri kulu goono ga koogu sanda kobto, Iri zunubey mo goono g'iri sambu ka konda iri sanda mate kaŋ cine haw faaru ga te kobto se.

⁶In vsi vkup smo postali kakor neznažnik in vse pravičnosti naše so kakor umazana cunja; in venemo kakor listje, kolikorkoli nas je in krivice naše nas odnašajo kakor veter.

⁶ Ni maa ceeko kulu si no, Boro si no kaŋ gonda anniya nga ma ni di da gaabi. Zama ni na ni moyduma tugu iri se, Ni n'iri mannandi d'iri laalayaŋey.

⁷In ni ga, ki bi klical ime tvoje, ki bi se zbudil, da se poprime tebe; kajti skril si obličje svoje pred nami in nas izročil oblasti krivic naših.

⁷ Amma sohõ, ya Rabbi, ni ya iri baaba no, Iri wo botogo no, nin no ga ti iri Cinakwa. Iri kulu mo ni kambe goyo no.

⁸Ali sedaj, o GOSPOD, ti si oče naš; mi smo glina, ti pa si nam lončar, in vsi smo tvoje roke delo.

⁸ Ya Rabbi, ma si futu gumo, Ma si fongu iri laala gaa mo hal abada. Iri ga ni ŋwaaray, ma guna ka di, Iri kulu ni jama no.

⁹Ne togóti se, o GOSPOD, presilno in ne spominjaj se vekomaj krivice! Glej, ozri se na nas, prosimo, mi vsi smo ljudstvo tvoje.

⁹ Ni gallu hanantey ciya saaji. Sihiyona ciya saaji, Urusalima ciya kurmu.

¹⁰Mesta svetosti tvoje so puščava, Sion je puščava, Jeruzalem je pustinja.

¹⁰ Iri windi hananta kaŋ diyaŋ ga boori, Naŋ kaŋ iri kaayey na ni sifa, danji n'a ŋwa. Hayey kulu kaŋ iri ga ba halaci mo.

¹¹Sveta in prekrasna hiša naša, ki so te v njej hvalili očetje naši, je požgana z ognjem in vse, kar nam je bilo dragoceno, je v razvalinah.Hočeš li, o GOSPOD, ob toliki revi v sebi zadržavati usmiljenje, boš li molčal in nas tepel presilno?

¹¹ Ya Rabbi, ni ga suuru nda hayey din no? Ni ga dangay, ni g'iri taabandi mo kal iri hino me no?

¹²Hočeš li, o GOSPOD, ob toliki revi v sebi zadržavati usmiljenje, boš li molčal in nas tepel presilno?