1In zgodilo se je v dnevih Ahaza, sinu Jotama, sinu Uzija, kralja Judovega, da je šel Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori bojevat se zoper Jeruzalem; ali ni ga mogel vzeti.
1 Yahuda bonkoono Ahaz, kaŋ baaba maa Yotam, kaŋ kaayo maa Uzziya, a zamana ra no Suriya bonkoono Rezin da Israyla bonkoono Peka, kaŋ ti Remaliya ize, i kaaru ka koy Urusalima zama ngey m'a wongu, amma i mana hin ka te a boŋ zaama.
2In sporočili so hiši Davidovi, rekoč: Sirija se zanaša na Efraima! In srce njegovo je trepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor trepečejo drevesa v gozdu od vetra.
2 A binde, i ci Dawda banda se ka ne Suriya kaa ka zumbu Ifraymu gaa. Ahaz bina pati, nga nda nga jama biney kulu, sanda mate kaŋ cine saaji ra tuurey ga zinji haw ra.
3Tedaj veli GOSPOD Izaiju: Pojdi vendar Ahazu naproti, ti in sin tvoj Šear-jašub [T. j. ostanek se povrne.], na konec vodotoka gornjega ribnika, proti potu ob valjalčevi njivi,
3 Gaa no Rabbi ne Isaya se: « Ni ma fatta sohõ ka Ahaz kubay, nin da ni izo Seyar-Yasub. Ni g'a gar beene bango hari zuru meyo gaa haray, Kaaru-daŋ-koy batama fonda gaa haray.
4in mu povej: Pazi, da bodeš miren; ne boj se in srce naj se ti ne plaši spričo teh dveh glavenj, ki se toliko kadita, spričo razvnete jeze Rezina in Sirije in Remalijevega sina.
4 Ma ne a se: Ma haggoy, ma naŋ ni laakal ma kani, ma si humburu, ni bine-gaabo mo ma si gaze yulbe sunfay hinka wo se kaŋ goono ga dullu, kaŋ yaŋ ga ti Rezin da Suriyancey da Remaliya izo futay korna.
5Ker je osnovala Sirija hudoben naklep zoper tebe, tudi Efraim in Remalijev sin, govoreč:
5 Zama Suriya na saaware laalo te ni boŋ, nga nda Ifraymu kulu, da Remaliya izo mo. I goono ga ne:
6Idimo gori nad Judejo, da jo spravimo v strah ter jo siloma odpremo sebi in postavimo za kralja v njej Tabeelovega sina;
6 ‹Iri ma kaaru ka koy ka wongu nda Yahuda. Iri m'a humburandi, iri ma daarandi ka furo a ra, iri ma bonkooni fo sinji a bindo ra, kaŋ ga ti Tabeyal izo.›
7zato pravi tako Gospod Jehova: Ne zgodi se in ne bode tega.
7 Yaa no Rabbi, Koy Beero ci: Ciina din si kay bo, a si ciya mo.
8Kajti Siriji je glava Damask in Damasku glava Rezin; in še po petinšestdesetih letih bo zrušen Efraim, da ne bode več ljudstvo.
8 Zama Suriya laabo boŋo ga ti Damaskos kwaara, Damaskos mo, a boŋo ga ti Rezin. Hala jiiri waydu cindi gu, Kulu Ifraymu ga ceeri-ceeri hal a ma ciya manti jama no koyne.
9In glava Efraimu je Samarija in Samariji glava sin Remalijev. Ako ne verjamete, zares, nimate obstanka.
9 Ifraymu laabo boŋ mo Samariya kwaara no, Samariya mo, a boŋo ga ti Remaliya izo. D'araŋ mana cimandi, daahir araŋ si sinji. »
10In GOSPOD je še dalje govoril Ahazu, rekoč:
10 Rabbi ye ka salaŋ Ahaz se ka ne:
11Prosi si znamenja od GOSPODA, Boga svojega, prosi ga iz globočine ali z višine.
11 «Ma alaama ŋwaaray ni boŋ se Rabbi ni Irikoyo do. A ma guusu danga Alaahara, wala a ma ziji sanda beene batama cine.»
12Ahaz pa reče: Ne bom prosil, ne izkušal GOSPODA.
12 Amma Ahaz ne: «Ay si ŋwaaray, ay si Rabbi si mo.»
13Nato reče prorok: Čujte torej, hiša Davidova! Je li vam kaj malega nadlegovati ljudi, da celo nadlegujete Boga mojega?
13 Gaa no Isaya ne koyne: «Ya araŋ Dawda banda, wa maa! E! Hay fo kayna no araŋ ma borey fargandi, hala nda araŋ m'ay Irikoyo mo fargandi?
14Zatorej vam da Gospod sam znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina, in imenovala bo ime njegovo Imanuel [T. j. Bog z nami.].
14 To, Koy Beero bumbo g'araŋ no alaama: Guna, wandiya ga te gunde. A ga ize aru hay k'a maa daŋ Immanuwel.
15Smetano in med bo jedel, ko bo vedel zametati hudo in voliti dobro.
15 Waati kaŋ a ga waani nga ma wangu ilaalo ka ihanno suuban, wa da yu no a ga haŋ.
16Kajti še preden bo vedel ta deček zametati hudo in voliti dobro, bo zapuščena dežela, ki te je groza dveh kraljev njenih.
16 Amma hala zanka din ga waani nga ma wangu ilaalo ka ihanno suuban, to, kulu laabo kaŋ ni goono g'a bonkooni hinka din fanta, i g'a naŋ koonu.
17GOSPOD stori, da pridejo nad tebe in nad ljudstvo tvoje in nad hišo očeta tvojega dnevi, kakršnih ni bilo, odkar se je Efraim ločil od Jude: pripelje nadte kralja asirskega.
17 Nin da ni jama da ni baabo dumo gaa, Rabbi ga kande jirbiyaŋ kaŋ i dumi mana bay ka te za han kaŋ hane Ifraymu fay da Yahuda. Assiriya bonkoono no ga kaa.
18In zgodi se tisti dan, da GOSPOD požvižga muhi, ki je ob koncih potokov egiptovskih, in čebeli, ki je v deželi Asirski.
18 Zaaro din ra binde a ga ciya, Rabbi ga falle a ma hamni biyo kaŋ go Misira isa me moorey gaa ce, nga da yu hamno mo kaŋ go Assiriya ra.
19In pridejo in posedejo vse, kar jih je, po dolih med strminami in po skalnih razpokah in po vsem grmovju in po vseh pašnikih.
19 I ga kaa, i kulu mo ga zumbu goorey kaŋ guusu ra, da tondi kortimey ra, da karji nya kulu boŋ, da kuray nangu kulu ra mo.
20Tisti dan obrije Gospod z najeto britvijo, ki je onkraj velereke, namreč s kraljem asirskim, lase po glavi in po nogah, celó brado pokonča.
20 Zaaro din ra binde Koy Beero ga cabu da sufuray siini kaŋ i kande ka fun Ufratis isa ya-haray jabo gaa, kaŋ ga ti Assiriya bonkoono. A ma boŋ hamni da ce hamni da kaabe mo cabu ka kaa.
21In v tistem času bode, da bo kdo redil le kravico in dve ovci,
21 A ga ciya mo han din, boro ga haw zan folloŋ da feeji hinka kuru.
22a ker bo molzel obilo mleka, bo jedel smetano; kajti smetano in med bo jedel, kdorkoli preostane v deželi.
22 Waa baayaŋo kaŋ a ga du se a ga waa mooru haŋ, zama borey kulu kaŋ ga cindi laabo bindi ra, waa da yu no i ga haŋ.
23Zgodi se tudi v tistem času, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč vinskih trt vrednih tisoč srebrnikov, preraslo grmovje in trnje.
23 A ga ciya mo han din hane, nangu kulu kaŋ waato gonda reyzin tikse zambar fo-fo, kaŋ nya fo kulu nzarfu tamma fo-fo i go, nango din ga te karji nyayaŋ da subu karjikoyyaŋ.
24S pšicami in z lokom bodo morali hoditi tja, ker bo z grmovjem in trnjem obrasla vsa dežela.Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.
24 Kala biraw da hangaw gaa no borey ga du ka koy i do, zama laabo kulu ga ciya karji nyayaŋ da subu karjikoyyaŋ.
25Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.
25 Gangarey kulu kaŋ doŋ i n'i far, ni si du ka maan ey karji nyayaŋ da subu karjikoyyaŋ humburkumay se, amma i ga ciya haw kuray do, da alman kayna taamuyaŋ do.»