¹In prišla mi je beseda GOSPODOVA, rekoč:

¹ Rabbi sanno kaa ay do koyne ka ne:

²Pojdi in kliči Jeruzalemu na ušesa, govoreč: Tako pravi GOSPOD: Spominjam se ti milote mladosti tvoje, ljubezni zaročitve tvoje, ko si hodila za menoj po puščavi, po deželi, kjer ničesar ne sejejo.

² Ma koy ka fe Urusalima hangey ra ka ne: Yaa no Rabbi ci: Ay fongu ni zankataray naanayo, Da ni hiija jirbi iyya baakasina, Mate kaŋ cine ni n'ay gana ka koy hala saajo ra, Nangu kaŋ i mana duma ce fo.

³Svet je bil Izrael GOSPODU, prvenec njegovih pridelkov; vsem, ki so ga hoteli žreti, se je štelo v krivdo: nesreča je prišla nadnje, govori GOSPOD.

³ Doŋ Israyla* wo hanante no Rabbi se, A nafa boŋ-jina no. Borey kulu kaŋ n'a ŋwa, woodin ciya a se taali, Masiiba kaŋ i boŋ. Yaadin no Rabbi ci.

⁴Poslušajte besedo GOSPODOVO, hiša Jakobova in vse rodovine hiše Izraelove!

⁴ Ya Yakuba dumo kaŋ ga ti Israyla dumo almayaaley kulu, Wa maa Rabbi sanno,

⁵Tako pravi GOSPOD: kaj so našli očetje vaši krivice pri meni, da so se ločili od mene in so šli za ničemurnostjo in postali ničemurni?

⁵ Yaa no Rabbi ci: Adilitaray-jaŋay woofo dumi no araŋ kaayey gar ay do, Kaŋ ga naŋ i ma mooru ay, ka goy yaamo gana, Hala ngey bumbey mo ciya yaamo?

⁶In niso rekli: Kje je GOSPOD, ki nas je peljal iz dežele Egiptovske? ki nas je vodil po puščavi, po deželi pusti in jamnati, po deželi suše in smrtne sence, po deželi, koder ne hodi nihče in kjer ne prebiva noben človek.

⁶ I mana ne mo: «Man Rabbi kaŋ n'iri kaa Misira laabo ra. Nga kaŋ n'iri candi saajo ra, laabo kaŋ gonda taasi beerey ra, Kaŋ gonda laabu guusey, koogay laabu, Kaŋ gonda kubay bi tik! Kaŋ ra boro kulu si gana, Boro kulu siino ga goro a ra mo?»

⁷In pripeljal sem vas v deželo njiv, da bi uživali njen sad in dobroto njeno; ko ste pa prišli vanjo, ste oskrunili deželo mojo in dediščino mojo ste napravili v gnusobo.

⁷ Ay kande araŋ laabu albarkante fo ra, Zama araŋ m'a nafa nd'a izey ŋwa. Amma waato kaŋ cine araŋ furo, araŋ n'ay laabo ziibandi, Araŋ n'ay wane laabo ciya fanta hari.

⁸Duhovniki niso rekli: Kje je GOSPOD? In oni, ki imajo v rokah postavo, me niso spoznali, in pastirji so odpadli od mene, in proroki so prorokovali v imenu Baalovem in hodili za stvarmi, ki nič ne koristijo.

⁸ Alfagey mana ne: «Man no Rabbi go?» Asariya goy teekoy man'ay bay, Mayraykoyey n'ay asariya taamu, Annabey* mo na annabitaray te Baal* maa gaa, I na muraaduyaŋ kaŋ sinda nafa gana.

⁹Zato se bom še pravdal z vami, govori GOSPOD; še z otroki vaših otrok se bom pravdal.

⁹ A binde, hala sohõ ay ga kakaw d'araŋ. Yaadin no Rabbi ci. Ay ga kakaw d'araŋ haamey mo.

¹⁰Pojdite vendar čez morje na otoke Kitimcev in poglejte, in pošljite v Kedar in pazite dobro, glejte pravim, se li je zgodilo kaj takega?

¹⁰ Wa daaru ka koy Cittim gungo do, Araŋ ma guna ka di ka donton Kedar gaa. Araŋ ma fintal hal a ma boori ka di hal i na hayo wo dumi te ce fo.

¹¹Ali je kateri narod zamenil bogove, čeprav niso bogovi? Ljudstvo moje pa je zamenilo slavo svojo za to, kar nič ne koristi.

¹¹ Mate no? Ndunnya dumi fo go no kaŋ bay ka nga de-koyey barmay? Baa kaŋ manti irikoyyaŋ no! Amma ay borey na ngey darza barmay ka ta haŋ kaŋ si hay kulu hanse.

¹²Strmite, nebesa, nad tem in strah vas bodi, zgrozite se silno! govori GOSPOD.

¹² Ya beeney, wa dambara nda woodin, Araŋ ma humburu gumo, araŋ ma jijiri gumo. Yaadin no Rabbi ci.

¹³Zakaj dvoje zlo je storilo ljudstvo moje: mene, vir živih vodá, so zapustili, da si izkopljejo vodnjake, počene vodnjake, ki ne drže vode.

¹³ Zama ay borey na goy laalo hinka te: I n'ay furu, ay kaŋ ci hari-mo fundikooni. I na gullayaŋ cina ngey boŋ se, Gulla funo yaŋ kaŋ yaŋ si hari gaay.

¹⁴Je li Izrael hlapec? ali je v hiši rojen suženj? Zakaj je v plen?

¹⁴ Israyla ya bannya no, Wala tam kaŋ i hay windi ra no? Ifo se no a ciya diire hari?

¹⁵Zoper njega rjovejo mladi levi, zaganjajo svoj glas in pustošijo deželo njegovo; mesta njegova so požgana, da nihče ne prebiva v njih.

¹⁵ Muusu izey dundu a gaa, i na jinde sambu. I n'a laabo ciya saaji, I n'a galley ton hal i sinda goroko mo.

¹⁶Tudi sinovi iz Nofa in Tahpanesa se ti pasejo po temenu.

¹⁶ Nof da Tafanes izey na ni boŋ bindo cabu.

¹⁷Nisi li sebi tega provzročila, ker si zapustila GOSPODA, Boga svojega, ko te je vodil po svojem potu?

¹⁷ Manti nin no ka woodin candi ka kande ni boŋ gaa, Za kaŋ ni fay nda Rabbi ni Irikoyo, Waati kaŋ a go ga ni candi fonda ra?

¹⁸In zdaj, kaj si hočeš s potom v Egipt, da piješ vodo iz Sihorja [T. j. Nil.]? in kaj si hočeš s potom v Asirijo, da piješ vodo iz velereke?

¹⁸ Ifo binde ka nin da Misira fonda margu, Hala ni ma Nil haro haŋ? Ifo ka nin da Assiriya fonda margu, Hala ni ma Ufratis haro haŋ?

¹⁹Kaznuje te hudobnost tvoja in odpadi tvoji te pokoré; spoznaj torej in glej, kako je zlo in bridko, da si zapustila GOSPODA, Boga svojega, in da se me nič ne bojiš, govori Gospod, GOSPOD nad vojskami.

¹⁹ Ni bumbo laalayaŋo ga ni gooji. Ni banda yeyaŋo ga kaseeti ni gaa. Sohõ binde, ni ma bay, Ni ma di kaŋ hari laalo kaŋ ga fottu no za kaŋ ni fay da Rabbi ni Irikoyo. Ay humburkuma si no ni do mo. Yaadin no Rabbi Kundeykoyo ci.

²⁰Kajti že nekdaj si zlomila jarem svoj, raztrgala vezi svoje in si dejala: Ne maram sužnjevati! Toda na vsakem hribu visokem, pod vsakim zelenim drevesom si se vdajala nečistovanju.

²⁰ Ni na ni calo* ceeri za gayyaŋ, Ni na ni sisirey pati-pati. Ni ne mo: «Ay si may ni se.» Zama tudu kuuku kulu boŋ, Da tuuri-nya kulu kaŋ gonda bi, a cire no ni goono ga kani ka kaaruwataray* goy te.

²¹In vendar sem te bil jaz zasadil plemenito trto od pristne sadike; in kako si se mi izpremenila v spačene ročice tuje trte!

²¹ Amma ay na ni tilam sanda reyzin* nya tikse suubanante, Dumi kaŋ ga boori gumo. Mate binde no kaŋ ni bare ka te ay se sanda tikse laalo, Saaji ra wane?

²²Res, ako bi se oprala s sodo in bi si vzela premnogo mila, ostane umazana krivica tvoja pred menoj, govori Gospod Jehova.

²² Baa ni na ni boŋ nyumay nda soso hari, Ma sambu safun boobo, Kulu nda yaadin ni laalayaŋo taray kwaaray no a go ay jine. Yaadin no Rabbi, Koy Beero ci.

²³Kako smeš govoriti: Nisem se oskrunila, za Baali nisem hodila? Glej pot svoj po dolini, spoznaj, kaj si storila, kamela hitra, ki križem teka po svojih potih!

²³ Mate no ni ga te ka ne: «Ay mana ziibi me, ay mana Baaley gana?» Guna, ni fonda neeya gooro ra, Ni bay haŋ kaŋ ni te, Ni ya yo no kaŋ ga waasu, a ga mulay mo.

²⁴Divja oslica, vajena puščave, ki v poželenju duše svoje hlasta po sapi! Kdo bi oviral priložnost njeno? Vsi, ki je iščejo, se ne utrudijo, v mesecih njenih jo najdejo.

²⁴ Ganji farka way doona saajo ra goray, Nga kaŋ ga haw ta nda nga bine anniya, D'a tun, may no ga hin k'a bare? Aru kulu kaŋ g'a ceeci si farga nd'a ceeciyaŋ, A kubayyaŋ handu no i ga du a.

²⁵Varuj nogo svojo, da se ne izbosi, in grlo svoje, da se ne užeja! Ali praviš: Zaman je! nikakor, kajti tujce ljubim in hočem za njimi tekati.

²⁵ Ma si ta ni ce ma jaŋ taamu, Ma si ta mo ni karra ma koogu nda jaw. Amma ni ne: «Daama si no. Abada! Ay wo kay, yawey day no ay ga ba, Ay g'i gana mo.»

²⁶Kakor je v sramoto tatu, ko ga zgrabijo, tako je v sramoto prišla hiša Izraelova, oni, njih kralji in knezi, njih duhovniki in proroki,

²⁶ Sanda mate kaŋ cine zay ga haaw d'i du a ka di, Yaadin cine no Israyla dumo ga haaw, Ngey nda ngey bonkooney, d'i mayraykoyey, D'i alfagey, d'i annabey mo.

²⁷ki pravijo lesu: Oče si moj, in kamenu: Ti si me rodil. Kajti obrnili so proti meni tilnik, ne pa obličja; ob času nesreče svoje pa govore: Vstani in reši nas!

²⁷ Ngey no go ga ne bundu se: «Ni ya ay baaba no.» I ma ne tondi mo se: «Nin no ga ti nyaŋo kaŋ n'ay hay.» I na banda bare ay gaa, manti i moydumey. Amma i masiiba jirbey ra i ga ne ay se: «Ma tun k'iri faaba!»

²⁸Kje neki so bogovi tvoji, ki si jih naredil sebi? Vstanejo naj, če te morejo rešiti ob času nesreče tvoje! Kajti kolikor mest, toliko bogov imaš, Juda.

²⁸ Amma man gaa no ni toorey kaŋ ni te go? I ma tun me, d'i ga hin, Ka ni faaba masiiba alwaati ra. Zama ni galley baayaŋo me cine no ga ti ni toorey mo baayaŋ me, ya nin Yahuda.

²⁹Zakaj se prepirate z menoj? Saj ste se mi vsi izneverili, govori GOSPOD.

²⁹ Ifo se no araŋ go g'ay kakaw? Araŋ kulu murte ay gaa. Yaadin no Rabbi ci.

³⁰Zastonj sem tepel sinove vaše, nauka niso sprejeli; vaš meč je pokončal proroke vaše kakor lev morilec.

³⁰ Yaamo boŋ no ay n'araŋ izey kar, I mana goojiyaŋ ta. Araŋ bumbo takuba n'araŋ annabey ŋwa, Sanda muusu beeri kaŋ ga halaci.

³¹O rod, kakršen ste, pazite na besedo GOSPODOVO! ali sem bil puščava Izraelu, ali dežela črne teme? Zakaj govori ljudstvo moje: Gospodarji smo sami sebi, ne pridemo več k tebi!

³¹ Ya araŋ zamana wo borey, wa maa Rabbi sanno. Ay ciya saaji nooya Israyla se? Wala laabu kaŋ gonda kubay bi tik? Ifo se binde no kaŋ ay jama goono ga ne: «Taŋante no iri go, iri si ye ka koy ni do koyne?»

³²Ali pozabi devica lepotičje svoje in nevesta svoj pas? Ljudstvo moje pa je pozabilo mene dni brez števila.

³² A ga hin ka te wandiyo ma dinya nga taalam jinay, Wayhiiji mo ma dinya nga zaarey? Kulu nda yaadin, Ay borey dinya ay gaa jirbiyaŋ kaŋ sinda me.

³³Kako lepo napravljaš pot svojo, da iščeš ljubezni! Zato si se tudi navadila hudobnosti na potih svojih.

³³ Mate kaŋ ni na ni fonda hanse nd'a neeya Baakasinay ceeciyaŋ se! Haciika baa kaaruwey, ni n'i dondonandi nda ni daa.

³⁴Celo na robu oblačil tvojih je kri duš nedolžnih ubožcev, ki jih nisi zalotila pri vlomu, ampak vsled vse tiste zlobe svoje si jih morila.

³⁴ Ni bankaarayey gaa gonda kuri, Boro kaŋ sinda taali yaŋ wane, kaŋ yaŋ ga talka. Baa kaŋ ni man'i gar i go ga fuwo fun. Amma woodin yaŋ baa si,

³⁵Vendar praviš: Nedolžna sem; gotovo se je obrnila jeza njegova od mene. Glej, jaz pojdem v sodbo s teboj zato, ker praviš: Nisem grešila.

³⁵ Kulu nda yaadin ni go ga ne: «Ay wo sinda taali, Daahir Rabbi futa ga bare ka fay da ay.» A go, ay ga konda nin ciiti do, Zama ni ne ni mana zunubi te.

³⁶Kaj toliko tekaš, da premeniš pot svojo? Tudi zavoljo Egipta se ti bode sramovati, kakor si bila osramočena zavoljo Asirije;tudi od tega pojdeš, položivši roke na glavo svojo. Zakaj GOSPOD zameta nje, na katere se zanašaš, in ne pojde ti po sreči ž njimi.

³⁶ Ifo se no ni goono ga bar-bare yaawo cine ka ni fonda barmay? Ni ga haaw Misira sabbay se, Sanda mate kaŋ cine ni haaw Assiriya sabbay se.

³⁷tudi od tega pojdeš, položivši roke na glavo svojo. Zakaj GOSPOD zameta nje, na katere se zanašaš, in ne pojde ti po sreči ž njimi.

³⁷ Baa neewo mo no ni ga fatta, Ni kambey ga bara ni boŋo ra, Zama Rabbi wangu ngey kaŋ yaŋ gaa ni goono ga de, I si hay kulu hanse ni se.