¹Ko je pa Pashur, Imerjev sin, duhovnik, ki je bil višji glavar v hiši GOSPODOVI, slišal Jeremija, prorokujočega te besede,

¹ Waato kaŋ Alfa Pasur, Immer izo, kaŋ ga ti Irikoy windo se jina fune maa kaŋ Irimiya goono ga hayey din annabitaray te,

²udari Pashur Jeremija proroka in ga dene v klado, ki je bila v zgornjih vratih Benjaminovih pri hiši GOSPODOVI.

² kala Pasur na annabi Irimiya kar k'a daŋ baka* ra kaŋ go Benyamin meyo do, azawa kambe haray wano, meyo kaŋ go Rabbi fuwo jarga.

³Bilo je pa drugi dan, ko je bil Pashur Jeremija potegnil iz klade, da mu reče Jeremija: Ne Pashur kliče GOSPOD ime tvoje, ampak Magor misabib [T. j. strah od vseh strani.].

³ A wane suba mo Pasur na Irimiya kaa baka ra. Kala Irimiya ne a se: «Rabbi mana ni maa daŋ Pasur bo, amma Joote go Kuray Kulu.»

⁴Kajti tako pravi GOSPOD: Glej, jaz te hočem navdati s strahom, tebe in vse prijatelje tvoje; in zgrudijo se od meča sovražnikov svojih, in tvoje oči bodo videle to; in izdam vsega Judo v roko kralja babilonskega, ki jih ujete odpelje v Babilon in jih udari z mečem.

⁴ Zama yaa no Rabbi ci: A go, ay ga ni ciya humburkumay hari ni boŋ se, hala nda ni corey kulu mo se. I ibarey takubey g'i zeeri, ni moy ga di a mo. Ay ga Yahuda kulu daŋ Babila bonkoono kambe ra. A ga kond'ey ka daŋ tamtaray Babila ra, a g'i wi da takuba mo.

⁵Dam tudi vse bogastvo tega mesta in ves pridelek njegov in karkoli ima dragega, sploh vse zaklade kraljev Judovih izdam v roko njih sovražnikov: in jih oplenijo in ujemó in jih odpeljejo v Babilon.

⁵ Gallo wo mo, a arzaka kulu nd'a nafa kulu nd'a jinay caadantey kulu, oho, hala nda Yahuda bonkooney jisiri nangey ra waney, ay g'i daŋ i ibarey kambe ra. Ngey mo g'i ku, i m'i sambu ka kond'ey Babila.

⁶Tudi ti, Pashur, in vsi domačini tvoji pojdete v sužnost; in prideš v Babilon in tam umreš, in ondi boš pokopan ti in vsi prijatelji tvoji, ki si jim prorokoval lažnivo.

⁶ Nin wo mo, Pasur, da borey kulu kaŋ goono ga goro ni windo ra, araŋ ga koy tamtaray ra. Ni ga kaa Babila, noodin no ni ga bu, noodin mo no i ga ni fiji, nin da ni corey kulu, kaŋ yaŋ se ni na tangari annabitaray te.

⁷Pregovarjal si me, GOSPOD, in dal sem se pregovoriti; močnejši si od mene, zato si zmagal. V posmeh sem ves dan, vsak me zasmehuje.

⁷ Ya Rabbi, ni n'ay fafagu, ni du ay mo. Ni bisa ay gaabi, ni te zaama mo. Ay ciya hahaarayaŋ hari zaari me-a-me, Borey kulu goono g'ay hahaara.

⁸Kajti kadarkoli izpregovorim, moram vpiti, ‚Silovitost in razdejanje‘ kričati; tako mi je beseda GOSPODOVA v sramoto in v zasmeh ves dan.

⁸ Zama saaya kaŋ cine ay ne ay ga salaŋ kulu, Ay ga soobay ka kaati ka ne: «Toonye nda halaciyaŋ go kaa!» Zama Rabbi sanno hima ay se sanda wowi hari da donda-caray hari zaaro me-a-me.

⁹Ko pa rečem: Ne bom Ga omenjal, ne govori več v imenu Njegovem, tedaj je to srcu mojemu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh, in pešam od prenašanja in strpeti ne morem več.

⁹ Kal ay ne: «Ay s'a maa ci, Ay si ye ka sanni fo ci a maa ra koyne.» Amma ay maa ay bina ra sanda danji kaŋ ga ton no goono ga daabu ay biriyey ra. Ay farga da suuru hinyaŋo, A mong'ay se mo.

¹⁰Kajti slišal sem pregrešni govor mnogih, strašenje od vseh strani: „Ovadite, pa ga ovadimo!“ Vsi zaupni prijatelji moji strežejo na padec moj, govoreč: „Morda se da pregovoriti in ga zmagamo, in maščevali se bomo nad njim!“

¹⁰ Zama ay maa boro boobo ruubu, i go ga ne: «Joote go kuray kulu gaa. M'a kalima, oho, iri ga kond'a kalima!» Ay naanay borey kulu goono ga batandi hala ya kaŋ. I go ga ne: «Hambara boro ga hin k'a halli, Iri mo ma te a boŋ zaama, Iri ma bana a gaa.»

¹¹Ali GOSPOD je z menoj, podoben junaku strašnemu, zato se bodo oni, ki me preganjajo, spoteknili in ne zmagali; sram jih bode silno, ker se jim ne posreči; večna njih sramota se ne bo mogla pozabiti.

¹¹ Amma Rabbi go ay banda, Gaabikooni no kaŋ ga humburandi. Woodin se no ay gurzugandikoy ga kati. I si te zaama bo, amma i ga haaw gumo, Zama i mana goy da laakal, Ngey nda kayna no hal abada kaŋ borey si diny'a gaa.

¹²Torej, GOSPOD nad vojskami, ki izkušaš pravičnega, pregleduješ obisti in srce, vidim naj maščevanje tvoje nad njimi, ker sem tebi razodel pravdo svojo.

¹² Amma, ya nin Rabbi Kundeykoyo, adilantey* Neesikwa, Nin kaŋ ga di gunde nda bine ra, Naŋ ay ma di ni banando i boŋ, Zama ni do no ay konda ay sabaabo.

¹³Prepevajte GOSPODU, hvalite GOSPODA, ker je otel dušo siromakovo iz roke hudobnikov!

¹³ Wa baytu te Rabbi se, wa Rabbi sifa, Zama a na alfukaaru fundi faaba laala goy-teekoy kambe ra.

¹⁴Proklet dan, ko sem se rodil; dan, ko me je povila mati moja, ne bodi blagoslovljen!

¹⁴ Laalante no zaaro kaŋ ra i n'ay hay. I ma si hano kaŋ hane ay nya n'ay hay din albarkandi.

¹⁵Proklet tisti mož, ki je sporočil očetu mojemu, rekoč: Rodil se ti je sin, in silno ga je razveselil!

¹⁵ Laalante no bora kaŋ kande ay baabo se baaru hanno k'a bine kaanandi gumo ka ne: «I na ize aru hay ni se,»

¹⁶In tisti mož bodi podoben mestom, ki jih je razdejal GOSPOD, in ni se kesal, in sliši naj zjutraj vpitje in bojno kričanje v času opoldanskem:

¹⁶ Naŋ bora din ma ciya sanda galley kaŋ yaŋ Rabbi zeeri, A mana jalla i gaa mo. A ma maa kuuwayaŋ susubay, Da wongu ceyaŋ mo wayna go zaari sance,

¹⁷ker me ni usmrtil že v maternici; in bila bi mati moja moj grob in nje maternica vedno noseča!Zakaj sem prišel iz maternice, da bi videl preglavico in žalost in bi v sramoti ginili dnevi moji?

¹⁷ Za kaŋ Rabbi man'ay wi za ay go gunde ra, Hal ay nyaŋo ma ciya ay se saaray, A gunda ma beeri waati kulu.

¹⁸Zakaj sem prišel iz maternice, da bi videl preglavico in žalost in bi v sramoti ginili dnevi moji?

¹⁸ Ifo se no ay fatta ka fun gunde ra hal ay ma di taabi nda bone, Ay m'ay jirbey ban haawi ra mo?