¹Tako pravi GOSPOD: Idi doli v hišo kralja Judovega in govóri tam to besedo

¹ Yaa no Rabbi ci: Ma koy Yahuda bonkoono windo do ka sanno wo ci noodin:

²in reci: Poslušaj besedo GOSPODOVO, kralj Judov, ki sediš na prestolu Davidovem, ti in hlapci tvoji in ljudstvo tvoje, ki hodite skozi ta vrata.

² Ma ne: Ya Yahuda bonkoono kaŋ goono ga goro Dawda karga boŋ, nin da ni bannyey da ni talkey kaŋ yaŋ ga furo windi meyey wo gaa, wa maa Rabbi sanno.

³Tako pravi GOSPOD: Strezite sodbi in pravičnosti in otmite ga, ki trpi rop, iz roke zatiralca; tujcu, siroti in vdovi ne delajte sile, ne bodite siloviti ter nedolžne krvi ne prelivajte v tem kraju.

³ Yaa no Rabbi ci: Wa cimi ciiti te, wa adilitaray mo te. Araŋ ma boro kaŋ i kom faaba ka kaa toonyante kambe ra. Araŋ ma si toonye te yaw wala alatuumi wala wayboro kaŋ kurnye bu se. Araŋ ma si boro kaŋ sinda taali wi mo nango wo ra.

⁴Kajti če boste res izpolnjevali to besedo, pojdejo skozi vrata te hiše kralji, sedeči za Davida na prestolu njegovem, na vozovih in na konjih, sam kralj s hlapci svojimi in z ljudstvom svojim.

⁴ Zama hala day araŋ na woodin yaŋ te, bonkooney kaŋ yaŋ ga goro Dawda karga boŋ, ngey kaŋ yaŋ ga torkey da bariyey kaaru, i ga soobay ka furo windo wo meyey gaa, bonkoono da nga tamey da nga talkey kulu.

⁵Toda če ne boste poslušali teh besed, pri sebi prisegam, govori GOSPOD, da pride v razdejanje ta hiša.

⁵ Amma d'araŋ wangu ka sanney din gana, ay ze d'ay boŋ, windo wo ga ciya kurmu. Yaadin no Rabbi ci.

⁶Kajti tako pravi GOSPOD o hiši kralja Judovega: Gilead si mi, glava Libanona; resnično te premenim v puščavo, v mesto brez prebivalca.

⁶ Zama yaa no Rabbi na Yahuda bonkoono dumo ciine te d'a: Ni ya danga Jileyad no ay se. Ni ya danga Liban boŋo mo no. Kulu nda yaadin saaji fimbi no ay ga ni ciya, Danga galluyaŋ kaŋ sinda goroko cine.

⁷In pripravim zoper tebe pogubnike, vsakega z orodjem svojim, ki posekajo najlepše cedre tvoje in jih vržejo na ogenj.

⁷ Ay ga borey kaŋ yaŋ ga ni halaci suuban, Boro fo kulu nda nga wongu jinayey. I ma ni sedre* darzakoyey beeri k'i catu danji ra.

⁸Ko torej pojdejo mnoga ljudstva mimo tega mesta, če vprašajo drug drugega: Zakaj je GOSPOD storil tako temu velikemu mestu?

⁸ Ndunnya dumi boobo ga kaa ka bisa gallu woone gaa, I afo kulu ga ne nga gorokasino se: «Ifo se no Rabbi na woone te gallu bambata wo se?»

⁹tedaj poreko: Zato ker so zapustili zavezo GOSPODA, Boga svojega, in so se klanjali tujim bogovom ter jih častili.

⁹ I ga tu mo ka ne: «To, zama i na Rabbi ngey Irikoyo sappa tunandi se no. I sududu de-koy fooyaŋ se ka may i se mo.»

¹⁰Ne jokajte po mrtvem in ne tožite po njem; pač pa jokajte po odhajajočem, ker se ne povrne več, da bi videl svoje domovine.

¹⁰ Wa si hẽ buuko se, wa si bu baray te a se mo. Amma wa hẽeni korno te bora kaŋ koy din se, Zama a se ye ka kaa koyne. A si ye ka di laabo kaŋ ra i n'a hay din koyne.

¹¹Kajti tako pravi GOSPOD o Salumu [se imenuje Joahaz.], sinu Josijevem, kralju Judovem, ki je vladal namesto Josija, očeta svojega, in ki je odšel iz tega kraja: Ne povrne se več sem,

¹¹ Zama yaa no Rabbi ci Yahuda bonkoono Sallum Yosiya izo boŋ, kaŋ na koytaray ŋwa nga baabo Yosiya nango ra, Sallum din kaŋ jin ka fun nango wo ra. A ne: A si ye ka kaa hal abada.

¹²ampak v kraju, kamor so ga odpeljali, tam umrje; in ne bo več videl te dežele.

¹² Amma nango kaŋ i kond'a tamtaray din, noodin no a ga bu. A si ye ka di laabu woone koyne.

¹³Gorje mu, kdor zida hišo svojo s krivico in izbe svoje z nepravičnostjo, ki zastonj zahteva hlapčevanje prijatelja svojega in mu ne daje zaslužka njegovega;

¹³ Kaari bora kaŋ na nga windo cina adilitaray-jaŋay boŋ! Da nga fu-izey mo cimi-ciiti-jaŋay boŋ! Kaŋ na nga gorokasin goyandi, a man'a bana, A man'a no nga alhakko mo!

¹⁴ki govori: „Sezidam si hišo prostorno in izbe obširne“, in si napravi mnogo oken in cedrovo streho in stene prebarva z rumenico.

¹⁴ Bora ga ne: «Ay ga windi bambata cina ay boŋ se, Da jidan bisa kaŋ fu-izey ga hay. Ay m'a finetarey kaa, ay m'a daabu nda sedre bundu, K'a tuusu nda pantir ciray.»

¹⁵Boš li zato kraljeval, ker se hočeš odlikovati s cedrovino? Ali ni jedel in pil tvoj oče in delal pravice in pravičnosti? Takrat se mu je godilo dobro.

¹⁵ Nin wo, ni ga mayray te zama se ni goono g'a gaaziga nda sedre bundu no, wala? Ni baaba, manti a ŋwa, a haŋ, A na cimi ciiti nda adilitaray te? A na nga ndunnya gora te baani samay waato din.

¹⁶Sodil je pravdo siromakovo in ubožčevo, tedaj je bilo dobro. Se li to ne pravi: spoznati mene? govori GOSPOD.

¹⁶ A ciiti borey kaŋ go laami ra da alfukaarey se, I goono ga baani goray te mo waato din. Manti woodin ga cabe kaŋ a g'ay bay? Yaadin no Rabbi ci.

¹⁷Nikamor ne gledajo oči tvoje in srce tvoje kakor na dobiček tvoj in na nedolžno kri, katero bi prelival, in na odiranje in na zatiranje, katero bi počenjal.

¹⁷ Amma nin wo, ni moy da ni bina si hay kulu gaa kala ni zamba riiba, Ni ma wo kaŋ sinda taali wi, ni ma toonye te, Ni ma komyaŋ mo te.

¹⁸Zatorej govori tako GOSPOD o Jojakimu, sinu Josijevem, kralju Judovem: Ne bodo se jokali za njim: Gorje, moj brat, ali: Gorje, sestra! Ne bodo se jokali za njim: Gorje, gospod, ali: Gorje, lepota njegova!

¹⁸ Yaa no Rabbi ci Yahuda bonkoono Yehoyacim Yosiya izo boŋ: Borey si bu hẽeni te a sabbay se ka ne: «Kaari, ya ay nya-izo!» Wala: «Kaari, ay waymo!» I si bu hẽeni te a sabbay se mo ka ne: «Kaari, ya jine bora!» wala «Kaari, a darza!»

¹⁹Kakor osel bo pokopan, vlekli ga bodo in vrgli onkraj vrat jeruzalemskih.

¹⁹ I g'a fiji farkay fijiyaŋ, kaŋ ga ti i m'a kurru ka furu Urusalima kwaara banda.

²⁰Pojdi gori na Libanon in vpij in na Basanu povzdigni svoj glas; vpij tudi z Abarima, kajti pobiti so vsi ljubitelji tvoji.

²⁰ Ma koy ka kaaru Liban boŋ, ka soobay ka kuuwa, Ma ni jinda sambu gumo mo Basan ra, Ma kaaru Abarim boŋ mo ka kuuwa, Zama i na ni baakoy kulu tutubu.

²¹Govoril sem ti v blagostanju tvojem; rekla si: Ne bom poslušala. Ta je bila pot tvoja od otročjih let tvojih, da nisi poslušala mojega glasú.

²¹ Ni bonkaana ra ay salaŋ ni se, amma ni ne: «Ay si hangan ni se!» Ni daa nooya za ni zankatara gaa, Ni ma wangu k'ay sanno gana.

²²Vse pastirje tvoje odnese veter in ljubitelji tvoji odidejo v sužnost. Res, tedaj te bode sram in z rdečico se obliješ zavoljo vse hudobnosti svoje.

²² Haw faaru ga ni kurukoy kulu kuru, Ni baakoy mo ga koy tamtaray ra. Waato din gaa daahir haawi nda kayna ga ni di ni laalayaŋo kulu sabbay se.

²³O ti, ki posedaš na Libanonu, ki gnezdiš na samih cedrah, koliko boš pomilovanja vredna, ko te popadejo muke, bolečina kakor porodnice!

²³ Ya nin kaŋ ga goro Liban ra, Kaŋ ga ni fito te sedrey ra, Man gaa ni durayyaŋo kaŋ ni ga te misa, Waati kaŋ zaŋay ga ni di, Sanda wayboro kaŋ ga hay-zaŋay wane cine!

²⁴Kakor res živim jaz, govori GOSPOD: ko bi bil tudi Konija, sin Jojakima, kralja Judovega, pečatni prstan na desni roki moji, vendar bi te odtrgal odondod.

²⁴ Yaa no Rabbi ci: Ay ze d'ay fundo, baa day i ma ne Yahuda bonkoono Koniya, Yehoyacim izo ya korbay no ay kambe ŋwaaro gaa, kulu nda yaadin kala ya ni dagu ka kaa noodin.

²⁵In izdam te v roko tistih, ki iščejo duše tvoje, in v roko njih, ki se jih bojiš, namreč v roko Nebukadnezarja, kralja babilonskega, in v roko Kaldejcev.

²⁵ Ay ga ni daŋ borey kaŋ yaŋ goono ga ni fundo ceeci kambe ra, da borey kaŋ yaŋ ni ga humburu kambe ra mo, kaŋ ga ti Babila bonkoono Nebukadnezzar kambe ra, da Kaldancey kambe ra mo.

²⁶In vržem te ven in mater tvojo, ki te je rodila, v tujo deželo, kjer nista bila rojena, in tam umreta.

²⁶ Nin da ni nyaŋo kaŋ na ni hay, ay g'araŋ jindaw araŋ ma koy laabu fo ra, naŋ kaŋ i mana ni hay, noodin mo no araŋ ga bu.

²⁷V deželo pa, kamor jih bo vleklo hrepenenje, da bi se povrnili tja, tja se ne vrnejo.

²⁷ Amma laabo wo kaŋ i biney ga yalla-yalla nd'a ngey ma ye ka kaa a ra, i si ye ka kaa a ra koyne.

²⁸Ali je tisti mož, Konija, zaničevana, razbita posoda? je li orodje, v katerem ni nobenega veselja? Zakaj bi bili ven vrženi, on in seme njegovo, in vrženi v deželo, katere ne poznajo?

²⁸ Koniya wo kusu bago kaŋ i ga dond'a no? Nga wo kusu no kaŋ boro kulu si ba r'a, wala? Ifo se no i n'a jindaw, nga nda nga banda. I n'i catu laabu kaŋ i si bay ra?

²⁹O dežela, dežela, dežela, poslušaj besedo GOSPODOVO!Tako pravi GOSPOD: Zapišite tega moža, da bode brez otrok, mož, ki ne bo imel sreče v svojih dneh; kajti nobeden ne bo imel sreče iz zaroda njegovega, da bi sedel na prestolu Davidovem in gospodoval dalje Judi.

²⁹ Ya laabo, ya laabo, ya laabo, ma maa Rabbi sanno.

³⁰Tako pravi GOSPOD: Zapišite tega moža, da bode brez otrok, mož, ki ne bo imel sreče v svojih dneh; kajti nobeden ne bo imel sreče iz zaroda njegovega, da bi sedel na prestolu Davidovem in gospodoval dalje Judi.

³⁰ Yaa no Rabbi ci: Ma hantum ka ne boro wo sinda banda, Boro wo si te albarka nga zamana ra, Zama a banda ra sinda baa afo kaŋ ga du ka goro Dawda karga boŋ, Ka mayray te Yahuda boŋ koyne hal abada.