¹Beseda, ki je prišla Jeremiju zoper vse ljudstvo Judovo v četrtem letu Jojakima, sinú Josijevega, kralja Judovega, ki je bilo prvo leto Nebukadnezarja, kralja babilonskega,

¹ Sanno kaŋ kaa Irimiya do Yahuda borey kulu boŋ neeya, Yahuda bonkoono Yehoyacim Yosiya izo mayra jiiri taacanta ra, Babila bonkoono Nebukadnezzar mo, a mayra jiiri sintina nooya.

²katero je govoril prorok Jeremiju vsemu ljudstvu Judovemu in vsem prebivalcem jeruzalemskim, rekoč:

² Sanno kaŋ annabi* Irimiya ci Yahuda borey da Urusalima gorokoy kulu se neeya:

³Od trinajstega leta Josija, sinu Amonovega, kralja Judovega, do tega dne, to je triindvajset let, je govoril GOSPOD k meni, in govoril sem vam od ranega jutra in neprenehoma, pa niste poslušali.

³ Za Yahuda bonkoono Yosiya Amon izo mayra jiiri way cindi hinzanta ka kaa sohõ, jiiri waranka cindi hinzo wo, Rabbi sanno go ga kaa ay do. Ay mo, ay goono g'a salaŋ araŋ se, ay ga soobay ka ci ka yaara araŋ se, amma araŋ mana hanga jeeri ka maa.

⁴Pošiljal je tudi GOSPOD k vam vse hlapce svoje, proroke, od ranega jutra in neprenehoma, pa niste poslušali in še ušesa svojega niste nagnili, da bi poslušali.

⁴ Rabbi na nga tam annabey kulu donton araŋ gaa mo, a ga soobay k'i donton. Amma araŋ mana saal, araŋ mana hanga jeeri ka maa mo.

⁵In je govoril: Povrnite se vendar vsak s svojega hudobnega pota in od hudobnosti dejanj svojih, in ostanete v deželi, ki vam jo je podelil GOSPOD in očetom vašim, od veka do veka;

⁵ A go ga ne: Wa bare, araŋ kulu, ka fay d'araŋ fondo laalo, d'araŋ goyey laalayaŋo mo. Laabo kaŋ Rabbi n'araŋ d'araŋ kaayey no za waato zamaney ka koy hal abada mo, araŋ ma goro a ra.

⁶in ne hodite za tujimi bogovi, da bi jih častili in se jim klanjali, in ne dražite me z delom svojih rok, in ne storim vam hudega.

⁶ Araŋ ma si de-koy fooyaŋ gana mo hal araŋ ma may i se ka sududu i se. Araŋ ma si yanje ceeci ay gaa hal ay ma te bine araŋ kambe goyey se. Ay mo si hasaraw te araŋ se.

⁷Ali niste me poslušali, govori GOSPOD, da bi me dražili z delom svojih rok, sebi v nesrečo.

⁷ Kulu nda yaadin, kaŋ araŋ mana hangan ay se, araŋ na yanje ceeci ay gaa d'araŋ kambe goyey, hal araŋ na hasaraw candi ka kande araŋ boŋ gaa. Yaadin no Rabbi ci.

⁸Zatorej pravi tako GOSPOD nad vojskami: Zato ker niste poslušali besed mojih,

⁸ Yaa no Rabbi Kundeykoyo ci: Woodin sabbay se binde, za kaŋ araŋ man'ay sanney gana,

⁹glejte, pošljem in zberem vse severne rodovine, govori GOSPOD, pošljem tudi k Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in jih pripeljem zoper to deželo in zoper prebivalce njene in zoper vse te okolne narode; in jih s prokletjem pokončam in jih dam v strmenje in posmehovanje in razdejanje brez konca.

⁹ a go, kal ay ma donton ka azawa kambe haray kundey kulu sambu, d'ay tamo Babila bonkoono Nebukadnezzar mo. Ay ga kand'ey i ma wongu nda laabo wo d'a ra gorokoy, da ndunnya dumey kulu kaŋ yaŋ go ne-haray. Ay g'i halaci parkatak, ay m'i ciya alyanga hari, da donda-caray hari, da kurmu mo hal abada. Yaadin no Rabbi ci.

¹⁰In storim, da izgine izmed njih glas veselja in radosti glas, glas ženina in glas neveste, ropot mlinov in svetilnice luč.

¹⁰ Ay ga naŋ mo bine kaani jinde ma bu i ra, da farhã jinde, da arhiiji jinde, nda wayhiiji jinde, da fufuyaŋ tondi kosongu, da fitilla kaariyaŋ mo.

¹¹In vsa ta dežela bo razdejana in opustošena, in ti narodi bodo služili kralju babilonskemu sedemdeset let.

¹¹ Laabo wo kulu mo ga ciya kurmu nda alyanga hari. Dumey wo mo ga may Babila bonkoono se kala jiiri wayye.

¹²In zgodi se, ko se izpolni sedemdeset let, da bom kaznoval kralja babilonskega in oni narod, govori GOSPOD, za njih krivičnost, tudi deželo Kaldejsko, in jo premenim v puščavo večno.

¹² A ga ciya mo, waati kaŋ jiiri wayya din kubay, ay ga Babila bonkoono da nga dumo da Kaldancey laabo mo ciiti ngey zunubey sabbay se, ay m'a ciya kurmu hal abada. Yaadin no Rabbi ci.

¹³In nad ono deželo izpolnim vse besede svoje, ki sem jih govoril zoper njo; karkoli je pisano v tej knjigi, kar je prorokoval Jeremija zoper vse narode.

¹³ Ay sanney kulu kaŋ ay ci laabo din boŋ mo, ay g'i candi ka kand'ey a boŋ, sanda haŋ kaŋ i hantum tira wo ra nooya, kaŋ Irimiya na annabitaray te dumey wo kulu boŋ.

¹⁴Kajti tudi nje bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji; tedaj jim povrnem po njih delih in po tem, kar so storile njih roke.

¹⁴ Zama ndunnya dumi boobo da bonkooni beeri yaŋ mo g'i daŋ tamtaray. Ay mo ga bana i gaa i te-goyey d'i kambe goyey boŋ.

¹⁵Kajti tako mi je rekel GOSPOD, Bog Izraelov: Vzemi to čašo vina srdú iz roke moje ter jo daj piti vsem narodom, h katerim te pošiljam,

¹⁵ Zama yaa no Rabbi, Israyla Irikoyo ci ay se: Ma futay duvan* haŋ-gaasiya wo ta ay kambe ra. Dumi kulu kaŋ gaa ay ga ni donton, m'i haŋandi nd'a.

¹⁶da naj pijo in tavajo in divjajo, zavoljo meča, ki ga jaz pošljem mednje.

¹⁶ I ga haŋ mo, ka teeni, hal i ma follo, takuba kaŋ ay ga samba i game ra din sabbay se.

¹⁷Torej sem vzel čašo iz roke GOSPODOVE in jo dal piti vsem tistim narodom, h katerim me je poslal GOSPOD:

¹⁷ Kal ay na haŋ-gaasiya ta Rabbi kambe ra. Ay na ndunnya dumey kulu haŋandi, sanda ngey kaŋ yaŋ Rabbi n'ay donton i gaa.

¹⁸Jeruzalemu in mestom Judovim in njih kraljem in njih knezom, izdavši jih v opustošenje, strmenje, zasmehovanje in preklinjanje, kakor je današnji dan;

¹⁸ Ngey neeya: Urusalima, da Yahuda galley, d'a bonkooney, d'a mayraykoyey, zama i ma ciya kurmu da humburandiyaŋ hari, da donda-caray hari, da laaliyaŋ hari mo, sanda mate kaŋ cine a go d'a hunkuna.

¹⁹Faraonu, kralju egiptovskemu, in hlapcem njegovim in knezom njegovim in vsemu njegovemu ljudstvu,

¹⁹ Ngey mo neeya: Misira bonkoono Firawna, da nga tamey, d'a mayraykoyey, d'a talkey kulu,

²⁰in vsej tisti mešanici in vsem kraljem v deželi Uzovi in vsem kraljem v deželi Filistejcev, Askelonu in Gazi in Ekronu in ostanku v Asdodu,

²⁰ da dumi waani-waaney kulu kaŋ furo care ra, kaŋ ga ti Uz laabo bonkooney kulu, da Filistancey laabey koyey kulu, (sanda Askelon, da Gaza, da Ekron, da Asdod jara kaŋ cindi,)

²¹Edomu in Moabu in sinom Amonovim,

²¹ da Edom, da Mowab, da Amon izey,

²²in vsem kraljem tirskim in vsem kraljem sidonskim in kraljem na otokih, ki so onkraj morja,

²² da Tir koyey kulu, da Zidon koyey kulu, da koyey kaŋ go teeko daranta laabey ra,

²³Dedanu in Temi in Buzu in vsem ob strani glave ostriženim,

²³ da Dedan, da Tema, da Buzu, da dumi kulu kaŋ yaŋ ga ngey kar-kambey cabu,

²⁴in vsem kraljem arabskim in vsem kraljem mešanega ljudstva, ki prebiva v puščavi,

²⁴ da Laarabey laabu koyey kulu, kaŋ ga ti dumi waani-waaney kulu kaŋ furo care ra, kaŋ yaŋ go saajo ra,

²⁵in vsem kraljem v Zimri in vsem kraljem v Elamu in vsem kraljem medskim,

²⁵ da Zimri koyey kulu, da Elam koyey kulu, da Medancey koyey kulu,

²⁶in vsem kraljem na severu, bližnjim in daljnim, zaporedoma, in vsem kraljestvom sveta, kar jih je na površju zemlje; in kralj v Šešaku [T. j. Babel.] bo pil za njimi.

²⁶ da azawa kambe koyey kulu kaŋ ga mooru wala kaŋ ga maan care gaa, da ndunnya mayrayey kulu kaŋ go ndunnya ra. I kulu bananta mo, gaa no Babila bonkoono ga haŋ.

²⁷In porečeš jim: Tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Pijte in upijanite se; tudi bljujte in padite tako, da ne vstanete več, zavoljo meča, ki ga jaz pošljem med vas.

²⁷ Ni ga ne i se: Yaa no Rabbi Kundeykoyo, Israyla Irikoyo ci: Wa haŋ ka bugu. Araŋ ma yeeri, araŋ ma kaŋ, araŋ ma si ye ka tun mo, takuba kaŋ ay ga samba araŋ game ra sabbay se.

²⁸Ako se pa bodo branili prejeti čašo iz roke tvoje, da pijo, jim reci: Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Vsekakor boste pili.

²⁸ D'i wangu ka gaasiya ta ni kamba ra ka haŋ mo, kala ni ma ne i se: Yaa no Rabbi Kundeykoyo ci: Daahir, araŋ g'a haŋ!

²⁹Kajti glejte, v tistem mestu, ki se kliče po mojem imenu, sem jaz začel tepsti z nesrečami, in vi bi bili čisto brez kazni? Ne bodete brez kazni, kajti meč pokličem jaz zoper vse prebivalce zemlje, govori GOSPOD nad vojskami.

²⁹ Zama a go, gallo kaŋ i n'a ce d'ay maa, noodin no ay ga sintin ka kande masiiba. Araŋ binde, araŋ ga ciiti yana no? Araŋ si du ka ciito yana bo, zama ay go ga ce i ma kande takuba ndunnya gorokoy kulu boŋ. Yaadin no Rabbi Kundeykoyo ci.

³⁰Ti torej jim prorokuj vse tiste besede in jim reci: GOSPOD bo rjovel z višave in iz prebivališča svetosti svoje bo zagnal svoj glas, močno bo rjovel zoper stajo svojo, zažene vpitje, kakršno je mastilcev, zoper vse prebivalce na zemlji.

³⁰ Kala ni ma annabitaray wo kulu te i gaa da sanney wo kulu ka ne i se: Rabbi ga dunduyaŋ te beene, A ma nga jinda sambu nga nangoray hananta ra. A ga kaati gumo ka gaaba nda nga alman kalo. A ga kuuwa ndunnya gorokoy kulu gaa, Sanda mate kaŋ cine reyzin* taamukoyaŋ ga kuuwa.

³¹Šum pride prav do kraja zemlje; zakaj GOSPOD ima prepir z narodi, pravdal se bo z vsem mesom; brezbožnike izroči meču, govori GOSPOD.

³¹ Kuuwa din mo ga koy hala ndunnya citi, Zama Rabbi gonda kakaw nga nda ndunnya dumey game ra. A ga konda Adam-izey kulu ciiti do, Boro laaley mo, a g'i nooyandi takuba hin se. Yaadin no Rabbi ci.

³²Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Glej, nesreča pojde od naroda do naroda, in silen vihar se vzdigne od skrajnih strani zemeljskih.

³² Yaa no Rabbi Kundeykoyo ci: Wa guna, masiiba ga fun dumi fo do ka koy dumi fo do. Hirriyaŋ bambata mo ga tun za ndunnya me.

³³In ubitih od GOSPODA bo tisti dan ležalo od enega konca zemlje do drugega; ne bo se žalovalo po njih, ne bodo jih pobirali, ne pokopavali; za gnoj bodo na površju zemlje.

³³ Han din hane binde i ga di borey kaŋ yaŋ Rabbi ga wi za ndunnya me woone gaa kal a ma koy ya-haray meyo gaa. Boro kulu si bu baray te i se, i si i margu, i si i fiji mo. I ga ciya sanda birji laabo boŋ.

³⁴Tulite, pastirji, in vpijte in valjajte se po pepelu, vi prvaki črede! kajti dopolnjeni so dnevi vaši, da boste poklani; in razkropim vas, ko popadate kakor drage posode.

³⁴ Ya araŋ hawjiyey, wa kuuwa, wa soobay ka hẽ. Ya araŋ alman kuray jine borey, Araŋ ma bimbilko, zama araŋ wiyaŋ d'araŋ kar-ka-sayyaŋ waate kubay cap! Araŋ ga kaŋ ka bagu sanda diji taasa darzante.

³⁵In pribežališče premine pastirjem in prilika rešiti se prvakom črede.

³⁵ Hawjiyey jaŋ nangu kaŋ ga tugu, Kuro jine borey mo jaŋ yanayaŋ fondo.

³⁶Čuj! vpijte pastirjev in tuljenje prvakov črede; kajti GOSPOD pustoši njih pašnik.

³⁶ Hawjiyey hẽeni jinda da kuro jine borey kaatiyaŋo neeya! Zama Rabbi goono g'i kurey nangey halaci.

³⁷In podero se staje, ki imajo mir, zavoljo srdite jeze GOSPODOVE.Zapustil je kakor mlad lev brlog svoj; kajti njih dežela je postala puščava pod ostrino pokončevalnega meča in od togote jeze Njegove.

³⁷ Alman kaley kaŋ goro nda laakal kanay, waato, I dangay Rabbi futay korna sabbay se.

³⁸Zapustil je kakor mlad lev brlog svoj; kajti njih dežela je postala puščava pod ostrino pokončevalnega meča in od togote jeze Njegove.

³⁸ A fatta sanda mate kaŋ muusu beeri ga fatta nga guuso ra, Zama i laabo ciya kurmu kankamandikwa futa da Rabbi futay korna sabbay se.