¹Bilo pa je v četrtem letu Jojakima, sinu Josijevega, kralja na Judovem, ko pride ta beseda Jeremiju od GOSPODA, rekoč:

¹ Yahuda bonkoono Yehoyacim, Yosiya izo koytara jiiri taacanta ra no, sanni woone fun Rabbi do ka kaa Irimiya do ka ne:

²Vzemi si zvitek knjige in zapiši vanj vse besede, ki sem ti jih govoril o Izraelu in o Judi in o vseh narodih od dne, ko sem te ogovoril, od dni Josijevih do tega dne.

² Ma tira fo sambu ka sanni kulu kaŋ ay ci ni se Israyla nda Yahuda nda ndunnya dumey kulu boŋ hantum a ra. Ma sintin za han kaŋ hane ay salaŋ ni se Yosiya zamana ra ka kaa hunkuna.

³Morda bo hiša Judova slišala vse tisto hudo, katero jim jaz mislim storiti, in se povrnejo vsak s hudobnega pota svojega, da jim odpustim njih krivico in njih greh.

³ Hambara Yahuda dumo ga maa masiiba kulu kaŋ ay goono ga miila ay ma te i se, hal i boro fo kulu ma bare ka fay da nga fondo laala, gaa no ay g'i yaafa nd'i laala d'i zunubey mo.

⁴Zato je Jeremija poklical Baruha, sinu Nerijevega; in zapisal je Baruh iz ust Jeremijevih vse besede GOSPODOVE, ki mu jih je govoril, v zvitek knjige.

⁴ Kala Irimiya na Baruk Neriya izo ce. Baruk mo, sanni kulu kaŋ Rabbi ci Irimiya se, a n'i hantum tira ra, Irimiya me sanno boŋ.

⁵Nato zapove Jeremija Baruhu, rekoč: Jaz sem zadržan, ne morem iti v hišo GOSPODOVO;

⁵ Irimiya na Baruk lordi mo ka ne: «Ay wo kay, i n'ay gaay, ay si hin ka furo Rabbi windo ra.

⁶zato pojdi ti in beri v tem zvitku, kar si zapisal iz mojih ust, besede GOSPODOVE, da sliši ljudstvo v hiši GOSPODOVI v postni dan; in beri, da slišijo tudi vsi Judovi, ki so prišli iz svojih mest.

⁶ Day, tira kaŋ ni hantum ay me sanno boŋ, kaŋ ga ti Rabbi sanno, ni ma koy k'a caw borey hangey ra Rabbi windo ra mehaw zaaro hane. Ni ga sanney caw mo Yahuda jama kulu kaŋ yaŋ ga fun ngey galley ra hangey ra.

⁷Morda popadajo na tla in prosijo pred GOSPODOM in se povrnejo vsak s hudobnega pota svojega; kajti velika je jeza in togota, ki jo je izrekel GOSPOD zoper to ljudstvo.

⁷ Hambara i ga konda ngey hẽeno Rabbi jine. I boro fo kulu mo ma bare ka fay da nga fondo laala, zama dukuro da futa kaŋ Rabbi ci dumo wo boŋ ga beeri.»

⁸In Baruh, Nerijev sin, je storil, prav kakor mu je bil zapovedal prorok Jeremija, in je bral v tisti knjigi besede GOSPODOVE v hiši GOSPODOVI.

⁸ Baruk Neriya izo binde goy mate kulu kaŋ annabi Irimiya n'a lordi nd'a boŋ. A go ga Rabbi sanno kaŋ go tira ra din caw Rabbi windo ra.

⁹In zgodi se v petem letu Jojakima, sinu Josijevega, kralja na Judovem, deveti mesec, da je bil post pred GOSPODOM napovedan vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je prišlo iz mest Judovih v Jeruzalem.

⁹ A ciya mo, kala Yahuda bonkoono Yehoyacim Yosiya izo mayra jiiri guwanta ra, jiiro handu yagganta ra, Urusalima borey kulu da borey kulu kaŋ yaŋ fun Yahuda galley ra ka kaa Urusalima na mehaw fe Rabbi jine.

¹⁰In Baruh je bral v knjigi besede Jeremijeve v hiši GOSPODOVI, v hramu Gemarija, sinu Safana pisarja, na gorenjem dvorišču pri vhodu novih vrat hiše GOSPODOVE, da je slišalo vse ljudstvo.

¹⁰ Kala Baruk na Irimiya sanney kaŋ go tira ra din caw Rabbi windo ra, hantumkwa Gemariya Safan izo fu-izo ra, beene windi batama ra, Rabbi windo Me Tajo furoyaŋo do. A n'a caw jama kulu hangey ra.

¹¹Ko je pa slišal Mihaj, sin Gemarija, sinu Safanovega, vse besede GOSPODOVE iz tiste knjige,

¹¹ Waato kaŋ Mikaya Gemariya izo, Safan ize maa Rabbi sanney kulu kaŋ go tira ra,

¹²je šel doli v hišo kraljevo, v hram pisarjev, kjer so, glej, sedeli vsi knezi: Elisama pisar in Delaja, sin Semajev, in Elnatan, sin Akborjev, Gemarija, sin Safanov, in Zedekija, sin Hananijev, in vsi knezi.

¹² kal a zulli ka koy bonkoono windo ra, ka koy hantumkoy fu-izo ra. Wiiza, faadancey kulu go noodin ga goro. Ngey neeya: Elisama kaŋ ga hantum, da Delaya Semaya izo, da El-Natan Akbor izo, da Gemariya Safan izo, da Zedeciya Hananiya izo, da faadancey kulu mo.

¹³In povedal jim je Mihaj vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral v knjigi, da je ljudstvo poslušalo.

¹³ Kala Mikaya ci i se sanney kulu kaŋ nga maa waato kaŋ Baruk na tira caw jama kulu hangey ra.

¹⁴Tedaj so poslali vsi knezi k Baruhu Jehudija, sinu Netanija, sinu Selemija, sinu Kusijevega, da naj reče: Tisti zvitek, v katerem si bral, da je poslušalo ljudstvo, tega vzemi v roko svojo in pridi. Vzame torej Baruh, Nerijev sin, tisti zvitek v roko svojo in pride k njim.

¹⁴ Faadancey kulu binde na Yehudi Netaniya izo, Selemiya ize, Kusi ize donton a ma koy Baruk do ka ne: «Tira kaŋ ni caw jama hangey ra din, m'a sambu ka kand'a ni kamba ra.» Baruk Neriya izo binde na tira sambu nga kamba ra ka koy i do.

¹⁵Pa mu reko: Sedi zdaj in beri tisto, mi bomo pa poslušali; in Baruh je bral, oni so pa poslušali.

¹⁵ I ne a se: «Sohõ, ma goro k'a caw iri mo se.» Baruk binde n'a caw i hangey ra.

¹⁶In ko so slišali vse tiste besede, so prestrašeni gledali drug drugega in rekli Baruhu: Gotovo bomo kralju povedali vse te besede.

¹⁶ A ciya mo, waato kaŋ i maa sanney kulu, i bare ngey nda care gaa da humburkumay. I ne Baruk se: «Daahir iri ga sanney wo kulu ci bonkoono se.»

¹⁷Baruha pa so vprašali, rekoč: Povej nam vendar, kako si zapisal vse te besede iz ust njegovih?

¹⁷ I na Baruk hã ka ne a se: «Ma ci iri se sohõ, mate no ni te ka sanney wo kulu hantum? Irimiya me sanno gaa no, wala?»

¹⁸Baruh pa jim reče: Iz svojih ust mi je govoril vse te besede, in jaz sem pisal v knjigo s črnilom.

¹⁸ Kala Baruk tu i se ka ne: «A na sanney wo kulu ci ay se da nga meyo. Ay mo n'i hantum tira ra da dawa.»

¹⁹Tedaj reko knezi Baruhu: Pojdi, skrij se ti in Jeremija, in nihče ne vedi, kje sta.

¹⁹ Kala faadancey ne Baruk se: «Ma koy ka tugu, nin da Irimiya. Boro kulu ma si bay naŋ kaŋ araŋ go.»

²⁰In šli so h kralju v dvorec, ko so bili tisti zvitek položili v hram Elisama pisarja; in povedali so, da je slišal kralj, vse tiste besede.

²⁰ Ngey mo koy faada ra bonkoono do, amma i fay da tira hantumkwa Elisama fu-izo ra. I n'a sanney kulu ci bonkoono se a hanga ra.

²¹Pošlje torej kralj Jehudija, da prinese tisti zvitek. In vzame ga iz hrama Elisama pisarja. In bere ga Jehudija, da je slišal kralj in so slišali vsi knezi, ki so stali poleg kralja.

²¹ Bonkoono binde na Yehudi donton a ma koy ka tira din sambu ka kande. A binde na tira sambu hantumkwa Elisama fu-izo ra ka kande. Yehudi mo na tira caw bonkoono se a hanga ra, da faadancey kulu kaŋ yaŋ goono ga kay bonkoono jarga hangey ra.

²²Kralj pa je sedel v zimski hiši deveti mesec, in gorelo je na ognjišču pred njim.

²² Bonkoono goono mo ga goro jaw waate fuwo ra, handu yagganta ra. Danji go cambu ra ga di a jine.

²³In ko je bil prebral Jehudija tri liste ali štiri, je kralj prerezal zvitek s pisarskim nožem in ga vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, da je bil ves zvitek pokončan z ognjem na ognjišču.

²³ A ciya binde, waati kaŋ Yehudi na tira calle hinza wala itaaci caw, kala bonkoono ma tira dumbu nda zaama k'a furu danjo kaŋ goono ga di nga jine cambo ra din ra. Kala tira kulu ton ka ban noodin cambo danjo ra.

²⁴Niso se pa zbali in niso pretrgali obleke svoje kralj in vsi hlapci njegovi, ki so slišali vse tiste besede.

²⁴ Humburkumay man'i di, i mana ngey bankaarayey tooru-tooru* mo, za bonkoono da nga tamey, ngey kaŋ yaŋ maa sanney wo kulu.

²⁵In dasi so Elnatan in Delaja in Gemarija prosili kralja, naj ne zažiga zvitka, jih vendar ni poslušal.

²⁵ Amma El-Natan, da Delaya, da Gemariya jin ka bonkoono ŋwaaray ka ne a ma si tira ton, amma a wangu ka hangan i se.

²⁶In zapovedal je kralj Jerahmielu, sinu kraljevemu, in Seraju, sinu Azrielovemu, in Selemiju, sinu Abdeelovemu, da naj primejo Baruha pisarja in Jeremija proroka; ali skril ju je GOSPOD.

²⁶ Bonkoono binde na nga izo Yerameyel da Seraya Azriyel izo, da Selemiya Abdel izo lordi ka ne i ma hantumkwa Baruk da annabi Irimiya di, amma Rabbi n'i tugu.

²⁷Prišla je pa beseda GOSPODOVA Jeremiju (ko je bil kralj sežgal tisti zvitek in besede, ki jih je bil Baruh zapisal iz ust Jeremijevih), govoreč:

²⁷ Waato din gaa no Rabbi sanno kaa Irimiya do, waato kaŋ bonkoono na tira da sanney kulu kaŋ hantumkwa Baruk hantum Irimiya me sanney boŋ din ton. Rabbi ne:

²⁸Zopet si vzemi drug zvitek in zapiši vanj vse poprejšnje besede, ki so bile v onem prejšnjem zvitku, ki ga je sežgal Jojakim, kralj Judov.

²⁸ Kala ni ma ye ka tira fo sambu koyne. Woodin gaa no ni ma sanni zeeney kulu hantum, wo kaŋ yaŋ go tira sintina ra kaŋ Yahuda bonkoono Yehoyacim ton.

²⁹O Jojakimu pa, kralju Judovem, reci: Tako pravi GOSPOD: Ti si sežgal oni zvitek, rekoč: Zakaj si pisal v njem: Gotovo pride kralj babilonski in pogubi deželo to in stori, da izginejo iz nje ljudje in živina?

²⁹ Yahuda bonkoono Yehoyacim boŋ mo ni ga ne: Yaa no Rabbi ci: Ni na tira din ton. Ni ne: «Ifo se no ni hantum a ra ka ne: Daahir Babila bonkoono ga kaa ka laabo wo halaci, hal a ma naŋ boro nda alman kulu ma ban a ra?»

³⁰Zatorej pravi tako GOSPOD o Jojakimu, kralju Judovem: Ne bo ga imel, da bi sedel na prestolu Davidovem, in truplo njegovo bo vrženo v vročino po dnevi in v mraz po noči.

³⁰ Woodin sabbay se no, yaa no Rabbi ci Yahuda bonkoono Yehoyacim boŋ: A si du boro kulu kaŋ ga goro Dawda karga boŋ, i g'a buukwa furu wayna korna da cin yeeno ra mo.

³¹Kajti kaznoval ga bom in seme njegovo in hlapce njegove za njih krivico; in pripeljem zoper nje in zoper prebivalce jeruzalemske in zoper može Judove vso tisto nesrečo, ki sem jo jim oznanjal, pa me niso poslušali.Torej vzame Jeremija drug zvitek in ga da Baruhu, sinu Nerijevemu, pisarju. In on je zapisal vanj iz ust Jeremijevih vse besede knjige, ki jo je bil sežgal Jojakim, kralj Judov, v ognju; in še so jim bile pridejane mnoge take besede.

³¹ Ay mo g'a ciiti, nga nda nga banda nd'a tamey i laalayaŋo sabbay se. Urusalima ra gorokoy da Yahuda borey mo, ay ga masiibey kulu kaŋ ay ci candi ka kande i boŋ -- amma i mana hangan _ay se|_.

³²Torej vzame Jeremija drug zvitek in ga da Baruhu, sinu Nerijevemu, pisarju. In on je zapisal vanj iz ust Jeremijevih vse besede knjige, ki jo je bil sežgal Jojakim, kralj Judov, v ognju; in še so jim bile pridejane mnoge take besede.

³² Waato din gaa no Irimiya ye ka tira fo sambu koyne, k'a no hantumkwa Baruk Neriya izo se. Nga mo na Irimiya me sanney hantum, sanney kulu kaŋ yaŋ go tira ra kaŋ Yahuda bonkoono Yehoyacim ton danjo ra. I ye ka sanni woodin yaŋ dumi boobo tonton i gaa.