1Kajti srebro ima svoje žile in zlato kraj, kjer se čisti.
1 Daahir, nzarfu guusu go no, Wura kaŋ i ga hanse mo, a nango go no.
2Železo se dobiva iz zemlje in iz kamenja izpuščajo s topljenjem bron.
2 Ganda laabo ra no i ga guuru fansi, Tondi ra mo no i ga guuru-say mannandi.
3Temi napravljajo konec in preiskujejo do najskrajnejših mej kamene, skrite v temini in v smrtni senci.
3 Boro ga hirri daŋ kubay se, A ga koy tondi ceeciyaŋ hala kubay da kubay bi tik ra, Hala hirro me gaa.
4Navpik izkopljejo predor, koder popotnik ne hodi, po stezah, ki nanje noga ne stopi, se spuščajo doli in zibljejo semtertja daleč od ljudi.
4 A ga guusu fansi mo kaŋ ga mooru naŋ kaŋ borey ga goro. Nango dinya boro ce taamey gaa, Borey se nangu mooro i ga taŋ ka sooli.
5Iz zemlje raste kruh, a pod njo rijejo kakor ogenj.
5 Zama laabo wo, a ra no ŋwaari ga fun, A cira mo i g'a bare, danga mate kaŋ danji ga te.
6Med njenimi kameni se nahaja safir in gruče zlata so v njej.
6 Laabo tondey ra no i ga safir* gudey kaa, I ga du wura a gudey ra.
7Te steze ropna ptica ni poznala in kraguljevo oko je ni videlo;
7 Curo kaŋ ga ham ŋwa si fonda din bay, Gabu moy mana di a ce fo.
8ni po njej stopala ponosna zver in lev rjoveči ni po njej hodil.
8 Ganji hamey kaŋ ga zankam mana noodin taamu, Muusu beeri futo mana bisa noodin.
9Trdega kamena se loti človek z roko svojo, izpodkopava gore od dna;
9 A ga nga kambe salle captu tondi boŋ, A ga tondi kuukey sambu mo hala i tiksey gaa, K'i ganandi.
10prekope izsekava skozi skalovje in raznotere dragocenosti ugleda oko njegovo.
10 A na hari zuray fondo fansi tondey ra, A moy goono ga di hay kulu kaŋ gonda darza.
11Zajezuje struge, da ne solzé, in kar je skrito, prinaša na luč.
11 A ga goorey lutu hal i ma si zuru, Haŋ kaŋ go tugante mo, a g'a kaa taray kaari ra.
12Ali modrost, kje se nahaja? in kje je kraj razumnosti?
12 Amma man gaa no i ga laakal gar? Fahamay mo, man no a go?
13Smrtni človek ne pozna njene cene, in v deželi živečih je ni najti.
13 Boro s'a hay bay, I s'a gar mo fundikooney laabo ra.
14Brezno pravi: Ni je v meni, in morje govori: Ni je pri meni.
14 Guusuyaŋ ne: ‹A si ay ra.› Teeku ne: ‹Manti ay banda no a go.›
15Prečiščenega zlata ne moreš zanjo dati, ne dosti srebra odtehtati, da bi jo plačal.
15 Wura si naŋ boro ma hin ka du a, I si nzarfu mo neesi ka ne i g'a hay bana.
16Ne more se ceniti s čistim zlatom ofirskim, z dragocenim oniksom ali safirjem.
16 I s'a nooru kosu nda Ofir wura, Wala nda oniks* kaŋ nooro ga baa, wala safir tondi.
17Zlato in steklo se ji ne moreta primerjati, ne posoda iz prečiščenega zlata zanjo zamenjati.
17 Wura wala diji sinda hina ka ciya a wadde, I s'a barmay te mo da wura hanno jinay.
18Koraljev in kristala ni poleg nje omenjati, in pridobiti modrost je veliko dražje nego bisere.
18 I si koral* wala kristal* ciine te, Oho, laakal nooru bisa tondi hiir'ize caadante.
19Ne more se ji enačiti topas iz Etiopije, ne da se oceniti s čistim zlatom.
19 Etiyopi laabo topaz*, i s'a kar a gaa, I si nga nda wura zalla deedandi care gaa ka neesi mo.
20Odkod torej prihaja modrost, in kje je kraj razumnosti?
20 To, mana gaa binde no laakal wo ga fun? Mana gaa no fahamay nango go?
21Prikrita je očem vseh živih bitij in skrita pticam pod nebom.
21 Za kaŋ tugante no a go fundikooni kulu se, Daabante mo no a go beene curey se.
22Pogubljenje in smrt pravita: Glas o njej smo čuli z ušesi svojimi.
22 Halaciyaŋ nda buuyaŋ ne: ‹Iri maa a baaru nda hanga maayaŋ.›
23Bog ve pot do nje, in on pozna njen kraj.
23 Irikoy hinne no ga faham d'a fonda, Nga mo no g'a nango bay.
24Zakaj on gleda do koncev zemlje in vidi vse, kar je pod nebom.
24 Zama a ga guna hala ndunnya me, A ga di hay kulu kaŋ go beena cire.
25Ko je vetru določal težo in vode tehtal in meril,
25 Saaya kaŋ a na tiŋay daŋ haw se, Oho, hal a na harey neesi nda deedandiyaŋ hari,
26ko je ustanavljal postavo dežju in pot blisku in gromu:
26 Saaya kaŋ a na lordi te beene hari se, Da fondo mo koyne maliyaŋ kaatiyaŋey se,
27tedaj jo je videl in jo naznanil, jo postavil, pa tudi preizkusil.In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.
27 Waato din no a di laakal, a n'a baaru dede mo. A n'a sinji, oho, a n'a gundu kaa taray.
28In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.
28 Boro mo se a ne: ‹Guna, boro ma humburu Koy Beero, nga no ga ti laakal. Boro ma fay da goy laaley mo, nga no ga ti fahamay.› »