1Potem odpre Job usta in kolne svoj dan.
1 Woodin banda no Ayuba na nga me fiti ka nga hayyaŋ zaaro laali.
2In izpregovori Job in reče:
2 A sintin ka ne:
3Izgine naj dan, ki sem v njem bil rojen, in noč, ki je rekla: Deček je spočet!
3 «Naŋ zaaro kaŋ i n'ay hay din ma halaci. Cino din kaŋ i ne: ‹I du ize alboro,› Nga mo ma halaci.
4Tisti dan – naj postane teman, ne vprašaj po njem Bog od zgoraj, svit mu ne zasij nikdar!
4 Zaari woodin ma ciya kubay. Irikoy kaŋ go beena ma s'a baaru ceeci, Kaari mo ma si kaari a boŋ.
5Tema in senca smrti naj si ga prisvojita, mrak naj se ušatori nad njim, vse, kar temni dan, naj ga prestraši!
5 Kubay da buuyaŋ biya ma ne a se ngey wane. Beene hirriyaŋ ma soobay ka goro a boŋ. Hay kulu kaŋ ga wayna ciya kubay ma zaaro din humburandi.
6Tista noč – tema jo prevzemi, naj se ne veseli med dnevi leta, naj ne pride v mesecev število!
6 Kubay bi ma cino din di, I ma s'a kabu jiiro jirbi cindey banda, A ma si furo mo handey jirbey lasaabuyaŋ ra.
7Da, tista noč bodi nerodovitna, veselega glasu ne bodi v njej!
7 Oho, naŋ cino din ma ciya waygunu. Farhã jinde kulu ma si te a ra.
8Prekolnite jo, čarovniki, ki preklinjate dan, ki ste zmožni zbuditi leviatana.
8 Laaliyankoyey ma zaaro din laali, Ngey kaŋ yaŋ ga waani ka Lebiyatan* tunandi.
9Potemné naj zvezde njenega somraka, pričakuje naj svetlobe, pa je ne bodi, tudi utripanja jutranje zarje naj ne zagleda:
9 A almaari handariyayzey ma te kubay. A ma kaari ceeci, amma a ma si du a. A ma si di mo boyaŋ.
10zato ker mi ni zaprla materinega telesa, ni skrila nadloge mojim očem.
10 Zama a mana ay nyaŋo gunda daabu, A mana taabi tugu mo ay moy se.
11Zakaj nisem umrl kar ob rojstvu, izpustil duše, ko sem prišel iz materinega telesa?
11 Ifo se no ay mana bu za gunde ra? Ifo se no yan'ay fundo taŋ za waati kaŋ ay fun gunde ra?
12Zakaj sem bil vzet na kolena in zakaj na prsi, da sem sesal?
12 Ifo se no kangey n'ay ta? Ifo se no fafa go no binde, Hal ay ma du k'a sunsum?
13Kajti sedaj bi ležal in bi počival in spal – in imel bi pokoj
13 Zama doŋ ay kani ka dangay, Doŋ ay jirbi ka fulanzam,
14s kralji in svetovalci zemlje, ki so si zgradili podrtine,
14 In da ndunnya koyey da ngey faadancey care banda, Wo kaŋ yaŋ na kurmu zeeney cina koyne ngey boŋ se.
15ali s knezi, ki so imeli zlata, ki so napolnili hiše svoje s srebrom.
15 Wala in da koyey kaŋ yaŋ gonda wura care banda, Wo kaŋ yaŋ na ngey windey toonandi nda nzarfu.
16Ali da bi me sploh ne bilo kakor ni izpovitka, ki so ga zagrebli, kakor otročiči, ki nikdar niso videli luči!
16 Ifo se no i man'ay nuusu sanda gunde hasaraw cine, Sanda attaciriya kaŋ mana di annura baa ce fo?
17Tam je nehalo krivičnikov divjanje, tam počivajo, ki jim je opešala moč;
17 Noodin no laalakoyey ga taabandiyaŋ naŋ, Noodin mo no fargantey ga fulanzam.
18tam mirno ležé vkup vsi zasužnjenci, ne slišijo več glasu priganjalca.
18 Noodin mo no borey kaŋ yaŋ go hawante ga fulanzam care banda, I si ye ka maa barzukoy jinde koyne.
19Mali in veliki – tam eno je in isto, in hlapec je prost gospodarja svojega.
19 Ikayney da ibeerey kulu go noodin. Bannya mo fun nga koyo kambe ra.
20Čemu je dal Bog siromaku luč in življenje onim, ki so v bridkosti duše?
20 Ifo se no i ga kaari no boro kaŋ go ga di bone se? Wala fundi mo borey kaŋ bine saray baa se?
21ki čakajo smrti, pa je ni, in hrepene po njej bolj, nego kdor koplje zaklade,
21 Borey kaŋ yaŋ goono ga beeje ngey ma bu se amma buuyaŋ si kaa. I goono ga fansi k'a ceeci ka bisa baa arzaka tugante.
22ki bi se silno veselili in radovali, ko bi našli grob?
22 I ga farhã nda cimi, I ga maa kaani d'i hin ka du saaray.
23Čemu je luč možu, čigar pot je prikrita in ki ga je Bog ogradil s trnjem?
23 Ifo se no i ga kaari no boro kaŋ fonda ga tugu se, Bora kaŋ Irikoy windi nda sinkita?
24Zakaj kadar bi imel jesti, mi je zdihovati, in stokanje moje se razliva kakor voda.
24 Zama bine jisiyaŋ go ga kaa ay gaa waati kaŋ ay di ay ŋwaaro. Ay duray-duray yaŋey mo go ga gusam sanda hari cine,
25Kajti česar sem se bal, to je prišlo nadme, česar me je bilo strah, to me je zadelo.Ni mi miru, ne pokoja, ne počitka, a nova prihaja bridkost!
25 Zama haya kaŋ ay joote din, Nga no ka kaŋ ay boŋ! Haŋ kaŋ n'ay humburandi mo no du ay.
26Ni mi miru, ne pokoja, ne počitka, a nova prihaja bridkost!
26 Ay fundo siino ga maa kaani, Ay sinda daama fo kulu, Ay sinda fulanzamay mo, kala day taabi.»