1Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, in kako bi se bil smel ozirati po devici?
1 Za kaŋ ay na sarti sambu d'ay moy, Mate binde no ay ga laakal ye wandiyo gaa d'a?
2A kaj mi je delež Božji odzgoraj in dediščina Vsemogočnega iz visokosti?
2 Zama baa woofo no ay ga du Irikoy do, beene wane? Tubu woofo mo no koyne kaŋ ga fun Hina-Kulu-Koyo do beene?
3Ni li poguba nepravičniku in nesreča njim, ki delajo krivico?
3 Manti masiiba no boro laaley se? Manti halaciyaŋ mo no goy yaamo teekoy se?
4Ne vidi li On potov mojih in ne šteje li vseh korakov mojih?
4 Irikoy si di ay fondey no? Ay ce daarey binde, manti a n'i kulu kabu?
5Ako sem se pečal z ničemurnostjo in je noga moja hitela v prevaro
5 D'ay dira tangari ra, Wala d'ay ca cahã diibi-diiba teeyaŋ se,
6(naj me pretehta na tehtnici pravičnosti, in spozna Bog brezmadežnost mojo!),
6 Kal a m'ay neesi cimi neesiji boŋ hal Irikoy m'ay cimo bay.
7ako je krenil korak moj s prave poti in mi je srce hodilo za očmi mojimi in se je madež prijel mojih rok:
7 D'ay kamba fonda gaa, D'ay bina n'ay moy miila gana, Wala mo da taali fo naagu ay kambey gaa,
8sejem naj, a drug uživaj, in kar sem zasadil, naj se s korenino izdere!
8 Kal a ma naŋ ay ma duma, boro fo ma ŋwa. Oho, a m'ay fari nafa dagu.
9Ako mi je znorelo srce za katero ženo in sem prežal pri vratih bližnjega svojega:
9 Da wayboro cansay n'ay bina beejandi, Wala d'ay gum ay gorokasin fu me gaa,
10naj žena moja melje drugemu in drugi naj se nadnjo sklanjajo!
10 Kal a ma naŋ ay wando ma duru boro fo se, Boro fooyaŋ mo m'a ciya ngey way.
11Kajti to je ostudnost, to je pregreha, ki jo morajo kaznovati sodniki.
11 Zama zina wo taali laalo no, Oho, goy laalo no kaŋ to i m'a ciiti alkaali kambe ra.
12Kajti to je ogenj, ki požira do pogubljenja in ki bi s korenom izdrl vse, kar sem pridelal.
12 Zama danji no kaŋ ga ŋwa hal a ma to halaciyaŋ do, Hay fo no kaŋ ga wasa k'ay nafa kulu dagu.
13Ako nisem spoštoval pravice hlapca svojega in dekle svoje, ko sta se prepirala z menoj:
13 D'ay donda ay bannya hẽeni, wala ay koŋŋa wane, Waati kaŋ i kande kalima ay boŋ,
14kaj si počnem, če vstane Bog mogočni, in ko bo preiskoval, kaj mu odgovorim?
14 Ifo n'ay ga te binde waati kaŋ Irikoy ga tun ka kay? D'a ce ka ne ay ma kand'ay te-goyey, Ifo no ay ga tu a se d'a?
15Ni li tudi njega Stvarnik moj naredil v materinem telesu, in ni li eden naju pripravil v materini otrobi?
15 Nga kaŋ n'ay te gunde ra, Manti nga no ka boro fa din mo te? Manti nga follonka no k'iri boro hinka kulu taka gunde ra bo?
16Ako sem ubožcem odrekel, kar so želeli, in povzročil, da so vdovine oči medlele,
16 D'ay na alfukaarey ganji ngey muraadey, Wala d'ay na wayboro kaŋ kurnye bu moy fargandi nda batuyaŋ,
17ali če sem jedel grižljaj svoj sam in ni tudi jedla od njega sirota
17 Wala d'ay n'ay looma ŋwa ay hinne, Kaŋ alatuumi mana du baa kulu a ra --
18(pač od mladosti moje je rasla pri meni kakor pri očetu in od materinega telesa sem bil vdovi vodnik);
18 (Amma ay wo, za ay go arwasu no ay n'a biiri ay do, Danga a baabo do cine no, Waybora din mo, ay ciya a se fondo candiko, Za _ay fun|_ ay nyaŋo gunda ra.)
19ako sem koga videl blizu pogina, ker ni imel oblačila, in potrebnega brez odeje,
19 D'ay di boro kaŋ bu bankaaray jaŋay sabbay se, Wala mo alfukaarey sinda haŋ kaŋ i ga daabu nd'a,
20in če me ni blagoslavljalo ledje njegovo in če se z volno mojih ovac ni ogreval,
20 D'a tanja mana ay saabu, d'a mana maa dungay d'ay feejey hamno,
21ako sem vihtel roko proti siroti, ker sem videl, da mi je pomoč med vrati:
21 D'ay na kambe sambu zama ay ma hasaraw te alatuumi se, Zama se ay di faada meyo gaa borey g'ay gaakasinay,
22odpadi mi pleče od lopatice svoje in rama moja se odlomi od njene cevi!
22 Kal i ma naŋ ay jase boŋo ma mulay ay walahã gaa banda, Ay kamba mo ma pati kambe golla do.
23Zakaj pogubljenje od Boga mogočnega mi je bilo v strah in vpričo Njegove vzvišenosti nisem mogel ničesar.
23 Zama masiiba kaŋ ga fun Irikoy do, Humburkumay hari no ay se, A beera sabbay se mo no ay si hin ka hay kulu te.
24Ako sem postavil zlato za nado svojo in čistemu zlatu rekel: Upanje moje!
24 D'ay naanay wura gaa, D'ay ne wura hanante se: ‹Nin no ga ti ay deyaŋ haro!›
25ako sem se veselil, da mi je bilo imetja veliko ter da je moja roka mnogo pridobila;
25 D'ay fooma zama ay arzaka baa se, Zama ay kamba te duure boobo se mo,
26ako sem gledal solnce, kako je sijalo, in v diki plavajoči mesec,
26 D'ay na wayna guna waati kaŋ a goono ga nyaale, Wala handu kwaara mo waati kaŋ a goono ga nga diraw te da darza,
27in srce mi je bilo skrivaj omamljeno, da sem njima v čast poljubljal roko svojo:
27 Hal ay bina ma furo i canse ra tugante, Ay meyo mo m'ay kamba sunsum _k'i beerandi|_ --
28tudi to bi bila pregreha, kazni vredna pred sodniki, ker bi bil zatajil Boga mogočnega, ki je gori!
28 Woodin mo ga ciya taali kaŋ to alkaaley m'a ciiti, Zama woodin teeyaŋ ga Irikoy kaŋ go beene ze.
29Ako sem se veselil nesreče sovražilca svojega in se vzradoval, ko ga je zadelo zlo
29 D'ay mana farhã d'ay ibara halaciyaŋ, Ay mana sar ka zimbi mo waato kaŋ masiiba fo kaŋ a boŋ,
30(a nikoli nisem dopustil grlu svojemu grešiti, da bi bil s kletvijo zahteval smrt njegovo!),
30 Daahir, ay mana yadda ay meyo ma zunubi te, Ay mana a fundo ceeci nda laaliyaŋ.
31ako niso rekali šatora mojega ljudje: Kdo bi se ne bil nasitil mesa njegove živine?
31 Manti ay tanda ra borey ga ne: ‹May no ga du boro kaŋ mana kungu nd'a hamo?›
32na ulicah ni bilo treba prenočevati tujcu, duri svoje sem odprl popotniku –
32 Yaw mana kani taray baa ce fo, Amma ay g'ay windi meyey fiti dirakoy se.
33ako sem, kakor Adam, prikrival prestopke svoje, skrivaje v nedrijih krivdo svojo,
33 Ay n'ay taalo tugu k'ay laala daabu ay ganda ra no, Sanda mate kaŋ Adamu te, wala?
34ker sem se bal velike množice in me je strašilo zaničevanje rodovin, tako da sem molčal in nisem stopil ven iz duri...
34 Zama ay humburu jama marga se, Wala dumi donda-caray mo n'ay humburandi no, Hal ay dangay siw! ka jaŋ ka fatta windi me gaa?
35O da bi imel koga, ki bi me poslušal! (tu je moj podpis, Vsemogočni naj mi odgovori!) in da bi imel tožbenico, ki jo je pisal nasprotnik moj!
35 Doŋ day d'ay gonda boro kaŋ ga maa ay se no! (Ay kambe seeda neeya: Naŋ Hina-Kulu-Koyo ma tu ay se.) Doŋ day ay ma du ka maa kalima kaŋ ay ibare hantum ay boŋ!
36Res, na rami svoji bi jo nosil in si jo navezal kakor venec!
36 Daahir, kal ay m'a sambu ay jase gaa, Ay m'a haw sanda koytaray fuula cine ay boŋo gaa.
37Korakov svojih število bi mu naznanil, pristopil bi k njemu kakor knez.
37 Gaa no ay g'ay ce taamey lasaabo no a se, Ay ma kaa a jine sanda koy-ize cine.
38Ako vpije nad menoj njiva moja in brazde njene vse vkup jokajo;
38 D'ay farey hẽ d'ay, D'i batey margu ka hẽ,
39ako sem užival njen pridelek, ne da bi bil plačal, in sem provzročil, da je njen posestnik izdahnil:tedaj mi rasti osatje namesto pšenice in namesto ječmena grd plevel! Konec je besedam Jobovim.
39 D'ay n'i nafa ŋwa, amma yana bana, Wala mo d'ay daŋ farikoyey ma bu,
40tedaj mi rasti osatje namesto pšenice in namesto ječmena grd plevel! Konec je besedam Jobovim.
40 Naŋ karji ma beeri alkama nango ra, Subey kaŋ i haw ga tin mo ma beeri sayir* nango ra.» Ayuba sanney ban.