¹In Jozue zbere vse Izraelove rodove v Sihemu in skliče starejšine Izraelove in poglavarje, sodnike in oblastnike njegove. In postavijo se pred Bogom.

¹ Kala Yasuwa na Israyla kunda kulu margu Sekem ra. A na Israyla arkusey, d'i jine borey, d'i alkaaley, d'i wongu nyaŋey ce. Ngey mo kaa ka kay Irikoy jine.

²In Jozue reče vsemu ljudstvu: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Vaši očetje so nekdaj prebivali onostran velereke, zlasti Terah, Abrahamov in Nahorjev oče, in služili drugim bogovom.

² Yasuwa ne jama kulu se: «Haŋ kaŋ Rabbi, Israyla Irikoyo ci neeya: Araŋ kaayey, waato isa beero banda no i goro, danga Tera, kaŋ ti Ibrahim da Nahor baaba. Doŋ i goono ga may de-koy fooyaŋ se.

³In vzel sem očeta vašega Abrahama z one strani velereke in sem ga vodil po vsej Kanaanski deželi ter pomnožil njegovo seme, ko sem mu dal Izaka.

³ Kal ay n'araŋ kaayo Ibrahim sambu, ay n'a tunandi isa daŋanta. Ay n'a candi ka kond'a Kanaana laabo kulu ra. Ay n'a hayyaŋo mo tonton, k'a no Isaka.

⁴In Izaku sem dal Jakoba in Ezava, Ezavu pa sem dal Seirsko gorovje, da ga posede; a Jakob in njegovi sinovi so šli doli v Egipt.

⁴ Ay na Isaka mo no Yakuba nda Isuwa. Ay na Isuwa no Seyir tondo a m'a may. Amma Yakuba nda nga izey zulli ka koy Misira laabo ra.

⁵In poslal sem Mojzesa in Arona, in bičal sem Egipt pri vsem, kar sem storil sredi njega, in potem sem vas izpeljal.

⁵ Ay na Musa nda Haruna donton. Ay na masiibayaŋ daŋ Misira laabo ra, hay kulu kaŋ ay te i game ra hina me. Kokor banda no ay n'araŋ kaa noodin.

⁶Ko sem pa odpeljal vaše očete iz Egipta in ste prišli k morju, so se gnali Egipčani za vašimi očeti z vozovi in konjiki do Rdečega morja.

⁶ Ay n'araŋ kaayey kaa Misira laabo ra, araŋ kaa hala teeko do mo. Misira borey n'araŋ kaayey ce banda gana nda wongu torkoyaŋ da kaarukoyaŋ ka koy hala Teeku Cira me gaa.

⁷In ko so zavpili h GOSPODU, je postavil temo med vas in Egipčane in pripeljal morje čeznje, da jih je zagrnilo. In oči vaše so videle, kar sem storil v Egiptu. Potem ste bivali dosti časa v puščavi.

⁷ Saaya kaŋ cine araŋ kaayey hẽ Rabbi gaa, kala Irikoy na kubay daŋ araŋ da Misirancey game ra. A na teeko haro candi ka daabu i boŋ. A naŋ haro m'i kulu gon, hal i yoole. Araŋ moy di mo haŋ kaŋ ay te Misira laabo ra. Araŋ te jirbi boobo saajo ra mo.

⁸In privedel sem vas v deželo Amorejcev, ki so prebivali za Jordanom; in bojevali so se z vami, in dal sem vam jih v roke, in posedli ste njih deželo, in nje sem zatrl pred vami.

⁸ Kal ay kande araŋ Amorancey laabo kaŋ go Urdun daŋanta ra, ngey mo n'araŋ wongu. Ay n'i daŋ araŋ kambe ra hal araŋ n'i laabo mayra ta. Ay n'i halaci mo araŋ jine.

⁹Tedaj je vstal Balak, sin Ziporjev, kralj moabski, in se je bojeval z Izraelom; in je poslal ter poklical Balaama, sina Beorjevega, da vas prekolne.

⁹ Waato din gaa no Zippor izo Balak, Mowab bonkoono, nga mo tun ka Israyla wongu. A donton mo ka Beyor izo Balaam ce ka ne a m'araŋ laali.

¹⁰A nisem hotel poslušati Balaama, zato vas je tembolj blagoslovil, in otel sem vas iz njegove roke.

¹⁰ Amma ay ne: ‹Ay mana yadda ka Balaam sanney hangan.› Woodin sabbay se no kal a n'araŋ albarkandi. Yaadin cine mo no ay n'araŋ faaba nd'a Balak kambe ra.

¹¹In ko ste šli čez Jordan in prišli do Jeriha, so se bojevali meščani iz Jeriha z vami, in Amorejci, Ferizejci, Kanaanci, Hetejci, Girgasejci, Hevejci in Jebusejci, in dal sem vam jih v roke.

¹¹ Araŋ na Urdun daŋandi ka kaa Yeriko. Yeriko borey n'araŋ wongu, kaŋ yaŋ ga ti Amorancey, da Perizancey, da Kanaanancey, da Hittancey, da Jirgasancey, da Hibancey, da Yebusancey. Amma ay n'i daŋ araŋ kambe ra.

¹²In poslal sem sršene pred vami, ki so jih pregnali izpred vas, kakor dva kralja Amorejcev – ne z mečem tvojim, ne z lokom tvojim.

¹² Ay na cebeeri-hawlandi mo donton araŋ jine, k'i gaaray araŋ jine. Araŋ na Amorancey bonkooni hinka din gaaray, kaŋ manti nda ni takuba, manti nda ni biraw mo.

¹³In dal sem vam deželo, ki je niste obdelovali, in mesta, ki jih niste zidali, in prebivate v njih in uživate od vinogradov in oljk, ki jih niste zasadili.

¹³ Ay n'araŋ no laabu kaŋ araŋ mana taabi fo te a ra, da birniyaŋ kaŋ araŋ mana cina, araŋ goono ga goro i ra, da reyzin* kaliyaŋ, da zeytun* nyayaŋ mo kaŋ araŋ mana tilam, araŋ go g'i nafa ŋwa.

¹⁴Zatorej se bojte zdaj GOSPODA ter mu služite s popolno vdanostjo in v resnici, in odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje za velereko in v Egiptu, in služite GOSPODU!

¹⁴ A binde sohõ araŋ ma humburu Rabbi. Araŋ ma may a se cimi ra da munaficitaray-jaŋay ra. Toorey din kaŋ araŋ kaayey goro ka may i se isa beero daŋanta, da Misira laabo ra mo, araŋ ma banda bare i gaa ka may Rabbi se.

¹⁵A če se vam zdi slabo služiti GOSPODU, izberite si danes, komu boste služili: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje onostran velereke, ali bogovom Amorejcev, ki prebivate v njih deželi; jaz pa in moja hiša hočemo služiti GOSPODU.

¹⁵ Amma hala day araŋ wo se, hari laalo no araŋ ma may Rabbi se, yaadin gaa wa suuban hunkuna wo kaŋ se no araŋ ga may. Hala isa beero banda toorey no, kaŋ yaŋ se araŋ kaayey goro ka may, wala Amorancey toorey no, kaŋ yaŋ araŋ go i laabo ra ga goro sohõ, wa suuban. Amma ay wo, in d'ay windo, Rabbi se no iri ga may.»

¹⁶Nato odgovori ljudstvo in reče: Bog ne daj, da bi zapustili GOSPODA in služili drugim bogovom!

¹⁶ Kala jama kulu tu ka ne: «Irikoy m'iri waa d'iri ma fay da Rabbi ka tooruyaŋ gana!

¹⁷Zakaj GOSPOD, Bog naš, je tisti, ki je nas in očete naše odpeljal iz Egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in je delal pred našimi očmi taka velika znamenja ter nas hranil po vsem potu, ki smo po njem šli, in med vsemi narodi, mimo katerih smo potovali.

¹⁷ Zama Rabbi iri Irikoyo, nga no k'iri nd'iri kaayey kaa Misira laabo ra, tamtaray kwaara. A na hay bambatey mo te iri jine. Iri di kaŋ a n'iri hallasi mo fondey kulu kaŋ iri gana yaŋ ra, dumey kulu game ra, waato kaŋ iri gana i laabey ra.

¹⁸In GOSPOD je pred nami izpahnil vse narode, zlasti Amorejce, ki so prebivali v deželi. Tudi mi hočemo služiti GOSPODU, zakaj on je naš Bog.

¹⁸ Rabbi na dumey din kulu gaaray iri jine mo, hala nda baa Amorancey kaŋ yaŋ go laabu wo ra da goray. Woodin se binde iri mo ga may Rabbi se, zama nga no ga ti iri Irikoyo.»

¹⁹Jozue reče ljudstvu: Vi ne morete služiti GOSPODU, zakaj on je presveti Bog, goreči Bog; on ne bo prenašal prestopkov vaših in grehov vaših.

¹⁹ Kala Yasuwa ne jama se: «Araŋ sinda hina kaŋ ga naŋ araŋ ma may Rabbi se, zama nga wo Koy Hanno no. Nga wo Irikoy kaŋ ga canse mo no. A si araŋ taaley wala araŋ zunubey yaafa bo.

²⁰Ako zapustite GOSPODA in boste služili tujim bogovom, se obrne on ter vam napravi hudo in vas pokonča, potem ko vam je dobro storil.

²⁰ D'araŋ fay da Rabbi, ka koy ka may de-koy waani yaŋ se, saaya din a ga bare k'araŋ taabandi. A m'araŋ halaci mo, a gomno kaŋ a jin ka te araŋ se din banda.»

²¹Ljudstvo pa reče Jozuetu: Nikar, temuč GOSPODU hočemo služiti.

²¹ Kala jama ne Yasuwa se: «Manti yaadin no bo, amma iri ga may Rabbi se.»

²²In Jozue reče ljudstvu: Priče ste zoper sebe, da ste si izvolili GOSPODA, da mu boste služili. In reko: Da, priče smo.

²² Yasuwa mo ye ka ne jama se: «Araŋ ya seedayaŋ no araŋ bumbey se, kaŋ araŋ na Rabbi suuban zama araŋ ma may a se.» I ne: «Iri ya seedayaŋ no.»

²³Odpravite torej zdaj, veli, tuje bogove, ki so med vami, in nagnite srce svoje h GOSPODU, Bogu Izraelovemu!

²³ Sohõ binde nga din ne: «Kal araŋ ma banda bare mebarawey toorey kaŋ go araŋ do din gaa. Araŋ ma araŋ biney bare ka ye Rabbi, Israyla Irikoyo do.»

²⁴In ljudstvo odgovori Jozuetu: GOSPODU, Bogu svojemu, hočemo služiti in glas njegov poslušati.

²⁴ Jama ne Yasuwa se: «Rabbi iri Irikoyo se no iri ga may, a sanno se mo no iri ga hangan.»

²⁵Tako je storil Jozue tisti dan zavezo z ljudstvom in mu je dal postavo in sodbo v Sihemu.

²⁵ Yasuwa binde sappe nda jama han din hane. A na hin sanni nda farillayaŋ kayandi i se noodin Sekem ra.

²⁶In Jozue je napisal te besede v knjigo Božjega zakona, in vzame velik kamen in ga ondi postavi pod hrastom, ki je bil pri GOSPODOVEM svetišču.

²⁶ Yasuwa na sanni woodin yaŋ mo hantum Irikoy asariya tira ra. Koyne, a na tondi bambata fo sambu k'a sinji noodin shen tuuri-nya fo cire, kaŋ go Rabbi nangu hananta tanjay.

²⁷In Jozue reče vsemu ljudstvu: Glej, ta kamen bodi priča zoper nas; kajti slišal je vse GOSPODOVE besede, ki nam jih je govoril, zato bodi priča zoper vas, da ne zatajite Boga svojega.

²⁷ Yasuwa ye ka ne jama kulu se koyne: «Guna tondo wo, a ga ciya seeda iri boŋ, zama a maa Rabbi sanney kulu kaŋ yaŋ a ci iri se. Tondo binde ga ciya seeda araŋ boŋ, zama araŋ ma si araŋ Irikoyo ze.»

²⁸Potem razpusti Jozue ljudstvo, vsakega v dediščino njegovo.

²⁸ Woodin banda Yasuwa na borey sallama, boro fo kulu ma koy nga tubo do.

²⁹In zgodi se po teh rečeh, da umre Jozue, sin Nunov, hlapec GOSPODOV, ko je bil star sto in deset let.

²⁹ A ciya woodin banda, kala Rabbi tamo Yasuwa, Nun izo te ka si. Saaya din a gonda jiiri zangu fo nda iway.

³⁰In pokopali so ga v kraju dediščine njegove, v Timnat-serahu, ki je v Efraimskem gorovju, severno ob gori Gaasu.

³⁰ I n'a fiji nga tubo hirro boŋ gaa, Timnat-Sera ra. Kwaara din go Ifraymu tondey laabo ra, Gaas tondo se azawa kambe haray.

³¹In Izrael je služil GOSPODU, dokler je živel Jozue in dokler so, še dosti časa za Jozuetom, živeli starejšine, ki so vedeli za vse GOSPODOVO delo, katero je storil za Izraela.

³¹ Israyla borey may Rabbi se Yasuwa baafuna me-d'a-me ra, da dottijey kaŋ yaŋ cindi Yasuwa banda, ngey mo jirbey ra, borey kaŋ yaŋ ga Rabbi goyey kulu kaŋ a te Israyla se din bay.

³²In Jožefove kosti, ki so jih prinesli sinovi Izraelovi iz Egipta, so pokopali v Sihemu na kosu zemljišča, ki ga je bil kupil Jakob od sinov Hemorja, očeta Sihemovega, za sto kesit, in tako so prišle v dediščino Jožefovim sinovom.Tudi Eleazar, sin Aronov, je umrl, in pokopali so ga v Gibei, ki je bila njegovega sinu Pinehasa, dana mu v Efraimskem gorovju.

³² Yusufu biriyey mo kaŋ yaŋ Israyla izey sambu ka fun d'ey Misira laabo ra, i n'i fiji Sekem ra, laabu jara ra kaŋ Yakuba day Hamor izey Sekem cinakwa gaa. Nzarfu gude zangu no a n'a day d'a. A ciya Yusufu izey se tubu.

³³Tudi Eleazar, sin Aronov, je umrl, in pokopali so ga v Gibei, ki je bila njegovega sinu Pinehasa, dana mu v Efraimskem gorovju.

³³ Haruna izo Eliyezar, nga mo bu. I n'a fiji nga izo Fineyas tudo gaa, wo kaŋ a du Ifraymu tondey laabo ra.