1Kako samotno je ostalo mesto, ki je bilo polno ljudstva! Vdovi je podobno – prej oblastno med narodi, kneginja med pokrajinami, sedaj plačuje davek!
1 Gallo neeya kaŋ waato a gonda boro nga me fo, Sohõ nga neeya ga goro faaji ra, boro kulu si. Nga kaŋ gonda beeray waato ndunnya dumey ra, Wayboro bonkooni no laabey ra, A ciya danga wayboro kaŋ kurnyo bu. A go ga doole goy te.
2Joka in joka po noči in solze ji teko po licih; nihče je ne tolaži izmed vseh ljubiteljev njenih; vsi prijatelji njeni so se ji izneverili, postali so ji sovražniki.
2 Hẽeni korno no a ga te cin haray, A mo mundey ga dooru a garbey gaa. A baakoy kulu ra sinda boro kaŋ ga kaa k'a kunfa. A corey kulu n'a amaana ŋwa. I ciya a se konnakoyaŋ.
3Juda je šel v pregnanstvo zaradi stiske in velike sužnosti: prebiva med pogani, pokoja ni našel; vsi preganjalci njegovi so ga dohiteli v tesnobi.
3 Yahuda koy yawtaray laabu fo, A di taabi nda tamtaray laalo. A go ga goro dumi cindey game ra, fulanzamay si. A kankamo ra a gaaraykoy kulu n'a to.
4Pota na Sion žalujejo, ker nihče ne pride na praznovanje; vsa vrata njena so zapuščena, duhovniki njeni zdihujejo; device njene so žalostne in sama je v bridkosti.
4 Sihiyona* koyyaŋ fondey gonda bu baray. Boro kulu siino ga koy batey kaŋ i daŋ din do koyne. Boro kulu si no mo ga gana a birni meyey kulu ra. A alfagey go ga duray, I n'a wandiyey taabandi. Nga bumbo din mo gonda bine saray kaŋ ga fottu.
5Zatiralci njeni so ji postali glava, sovražniki njeni živé mirno; kajti GOSPOD jo je užalil zavoljo obilosti pregreh njenih; otročiči njeni gredo v sužnost vpričo zatiralca.
5 A ibarey du a boŋ mayray, A konnakoy mo go ga goro baani. Zama Rabbi n'a taabandi a taali boobey sabbay se. A zanka kayney mo koy tamtaray ibarey jine.
6In hčer sionsko je minila vsa krasota njena; njeni knezi so kakor jeleni, ki ne najdejo paše, in onemogli so odšli preganjalcu pred očmi.
6 Sihiyona ize wayo darza kulu daray a se. A boro beerey ciya sanda jeeriyaŋ kaŋ jaŋ kuray nangu. I go gaaraykwa jine ga zuru, gaabi si.
7V dneh stiske svoje in tavanja svojega se spominja Jeruzalem vseh svojih dragotin, ki jih je imel od starih dni, ker je ljudstvo njegovo padlo po roki zatiralčevi in mu nihče ni prišel na pomoč. Zatiralci ga vidijo, posmehujejo se njegovi pogubi.
7 Urusalima* taabey d'a dira-ka-windiyaŋ jirbey ra, A fongu nga waato kaani maayaŋey kulu gaa. Waato kaŋ cine a borey kaŋ ibara kambe ra, gaako si no. Ibarey di a k'a hahaara a halaciyaŋo sabbay se.
8Hudo je grešila Jeruzalem, zato je kakor zavoljo nesnage ločena; vsi, ki so jo častili, jo zaničujejo, ker so videli nagoto njeno; tudi sama zdihuje in se ozira za seboj.
8 Urusalima na zunubi te gumo, Woodin sabbay se no a ciya danga fanta hari cine. Borey kaŋ g'a bay waato, ngey no ciya a dondakoy, Zama i di a gaa-koono. Oho, a go ga duray ka bare ka ye banda.
9Nesnaga njena je na robu obleke njene; ni se spominjala konca svojega, zato je čudovito prišla na nič; nihče je ne tolaži. Ozri se, GOSPOD, v ponižanje moje, zakaj poveličal se je sovražnik!
9 A kazaamatara goono ga naagu a bankaarayey gaa. A mana fongu nga kokora gaa. A kaŋyaŋo ya dambara hari no, A sinda bine gaabandiko mo. A ne: «Ya Rabbi, m'ay taabo guna, Zama ay konnakwa na nga boŋ beerandi.»
10Roko svojo je iztegnil zatiralec po vseh dragotinah njenih; kajti videla je, kako so šli v svetišče njeno pogani, o katerih si zapovedal, da ne smejo stopiti v zbor tvoj!
10 Ibara na nga kamba salle a kaani maayaŋ jiney kulu boŋ, A di dumi cindey go ga furo nangu hananta ra, Borey kaŋ ni lordi* ka ne i ma si furo ni marga ra.
11Vse ljudstvo njeno zdihuje in išče kruha; svoje dragotine dajó za jed, da se požive. Ozri se, GOSPOD, in glej, kako me zaničujejo!
11 A jama kulu goono ga duray, }waari no i goono ga ceeci. I jin ka ngey arzakey wi ka ŋwaari day ngey fundey baano se. Ya Rabbi, guna ka di, Zama ay bare ka ciya furku.
12Nič vam mari, vi vsi, ki greste mimo po poti? Glejte in vidite, je li bolečina enaka bolečini moji, ki so jo storili meni, ki me je GOSPOD napolnil z bridkostjo v dan goreče jeze svoje!
12 Ya araŋ kulu kaŋ go ga bisa, araŋ baa fo, wala? Wa guna ka di hal ay bine sara wo kaŋ i te ay se din dumi go no, Wa guna mate kaŋ cine Rabbi n'ay gurzugandi nd'a a futay korna hane.
13Z višave je poslal ogenj v kosti moje in jih je premagal; mrežo je razpel nogam mojim, pognal me je nazaj; naredil me je opustošeno in hirajočo ves dan.
13 A na danji taŋ a ma fun beene ka kaa ay biriyey ra, Danjo hin i gaabo mo. A na korfo hirrimi daaru ay cey diire se, A n'ay bare ka ye banda. A n'ay daŋ faaji ra, Hala zaari me-a-me ay go ga yangala.
14Steknila je jarem pregreh mojih roka njegova: spletene so, spenjajo se čez vrat moj – uničena je moč moja. Gospod me je dal v pesti, iz katerih se ne morem iztrgati.
14 A kamba no a n'ay taaley calo* haw d'a. I go ga care kubay ka kaaru ay jinda boŋ. A naŋ ay gaabo kulu ma gaze. Koy Beero naŋ ay ma furo kambe, Ay si hin ka naan ka tun.
15Poteptal je Gospod vse junake moje sredi mene; zoper mene je sklical prazničen shod, da potare mladeniče moje. Gospod je teptal kakor v tlačilnici devico, hčer Judovo.
15 Koy Beero n'ay wane yaarukomey kulu taamu-taamu ay bindo ra. A na wongu margu ka gaaba nd'ay kaŋ g'ay wane sahãkooney halaci. Koy Beero na Yahuda ize wandiya taamu-taamu danga reyzin* hari kankamyaŋ nangu ra.
16Zato jokam, iz oči mojih teče voda navzdol, ker je daleč od mene tolažnik, ki bi mi poživil dušo; otroci moji so izgubljeni, ker je prevladal sovražnik.
16 Woodin yaŋ kulu se no ay goono ga hẽ. Ay mwa, ay mwa goono ga mundi dooru! Zama kunfako kaŋ g'ay yaamar k'ay fundo yayandi mooru ay. Ay izey go ngey hinne, zama konnakwa te zaama.
17Roke svoje izteza hči sionska: nikogar ni, ki bi jo tolažil. Zapovedal je GOSPOD o Jakobu, naj ga obstopijo zatiralci njegovi; kakor ženska, zavoljo nesnage ločena, je Jeruzalem med njimi.
17 Sihiyona na nga kambey salle, Day kunfako si no a se. Rabbi no ka lordi ka ne Yakuba ibarey m'a windi. Urusalima ciya kazaamataray hari i game ra.
18Pravičen je GOSPOD, zato ker sem bila nepokorna ustom njegovim. Poslušajte, prosim, vsa ljudstva, in poglejte bolečino mojo! Device moje in mladeniči moji so šli v sužnost.
18 Rabbi ya adilitaraykoy no, zama ay murte a lordo* gaa. Ya araŋ ndunnya dumey kulu, ay g'araŋ ŋwaaray, Araŋ ma maa, k'ay bine sara guna. Ay arwasey da wandiyey, i kulu koy tamtaray ra.
19Klicala sem ljubitelje svoje, a oni so me obnorili; duhovniki in starejšine moji so izdehnili dušo v mestu, ko so si iskali jedi, da bi se poživili ž njo.
19 Ay n'ay baakoy ce, amma i n'ay halli. Ay alfagey d'ay boro beerey na ngey fundey taŋ ka bu gallo ra, waato kaŋ i goono ga ŋwaari ceeci i fundey baano se.
20Poglej, o GOSPOD, kajti v stiski sem, v osrčju mojem kipi bridkost, premetava se srce moje v meni, ker sem se grozno uprla. Zunaj mi mori otroke meč, doma je kakor smrt.
20 Guna, ya Rabbi, zama ay go taabi ra. Ay bina goono ga dooru gumo. Ay bina goono ga manne ay ra. Zama ay na murteyaŋ te saray! Taray haray takuba go ga mursandi, Windo ra mo si hima kala buuyaŋ.
21Slišali so, da zdihujem: nihče me ne tolaži; vsi sovražniki moji so slišali za nesrečo mojo, veselili so se, da si to storil. Ko pripelješ dan, ki si ga napovedal, tedaj mi bodo enaki.Pred obličje tvoje pridi vsa njih hudobnost in stóri jim, kakor si storil meni zavoljo vseh prestopkov mojih; kajti preobili so zdihljaji moji in srce moje hira silno.
21 I maa baaru kaŋ ay goono ga bine jisi. Kunfako kulu si no ay se. Ay konnakoy kulu maa ay masiiba baaru, I farhã mo za kaŋ ni na woodin te ay se. Zaaro kaŋ ni fe din, ni ga kand'a, Ngey mo ga ciya ay cine.
22Pred obličje tvoje pridi vsa njih hudobnost in stóri jim, kakor si storil meni zavoljo vseh prestopkov mojih; kajti preobili so zdihljaji moji in srce moje hira silno.
22 Naŋ i laalayaŋo kulu ma bangay ni jine. Ma te i se mo sanda mate kaŋ cine ni te ay se ay taaley kulu sabbay se. Zama ay durayyaŋey baa gumo, Ay bine-gaabo ban.