¹In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

¹ Rabbi salaŋ Musa se koyne ka ne:

²Govóri sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo domovanja svojega, ki vam jo dam,

² «Ma salaŋ Israyla izey se ka ne i se: D'araŋ ga furo laabo kaŋ ga ciya araŋ goray nangu din ra, kaŋ ay g'araŋ no,

³in se namenite prinesti GOSPODU ognjeno daritev, bodisi žgalščino ali klalščino, v izpolnjenje posebne obljube, ali v prostovoljen dar, ali v daritev ob praznikih vaših, da pripravite prijeten duh GOSPODU od govedi ali drobnice:

³ d'araŋ ga ba araŋ ma sargay summaare fo salle nda danji Rabbi se, a ma ciya sargay summaare kaŋ i ga ton, wala sarti toonandiyaŋ sargay, wala bine yadda nooyaŋ sargay, wala araŋ sududuyaŋ haney wane, hal a ma te haw kaŋ ga kaan Rabbi se, kal i ma sarga kaa feeji kurey, wala haw kurey ra.

⁴kdor hoče darovati darilo svoje GOSPODU, naj prinese kot jedilno daritev desetinko bele moke, omešene s četrtino hina olja,

⁴ Bora kaŋ ga nga sarga salle Rabbi se din ma kande ŋwaari sargay mo, sanda hamni baano zaka hinza cine kaŋ i kaasum da ji butal fo da jare.

⁵in vina v pitno daritev prinesi četrtino hina pri žgalščini ali klalščini, za vsako jagnje.

⁵ A ma kande duvan* butal fo da jare mo, haŋyaŋ sargay se. Ngey no ni ga soola sargay summaara se, wala nooyaŋ se, feej'ize fo wane.

⁶Ali za ovna prinesi kot jedilno daritev dve desetinki bele moke, omešene s tretjino hina olja;

⁶ Amma da feeji gaaru no, a ŋwaari sarga kaŋ ni ga soola ga ciya hamni baano zaka iddu cine kaasumante nda ji butal hinka.

⁷in kot pitno daritev prinesi tretjino hina vina, v prijeten duh GOSPODU.

⁷ Haŋyaŋ sargay se mo, ni ma duvan butal hinka salle Rabbi se, haw kaano wane.

⁸Ako pa hočeš darovati vola v žgalščino ali klalščino kot posebno obljubo ali kot mirovno daritev GOSPODU,

⁸ Da ni ga yeeji soola mo k'a salle sargay summaare kaŋ i ga ton, wala sarti toonandiyaŋ sargay, wala saabuyaŋ sargay kaŋ i ga salle Rabbi se,

⁹naj se z volom vred daruje jedilna daritev, tri desetinke bele moke, omešene s polovico hina olja,

⁹ kala bora ma kande ŋwaari sargay mo yeejo banda, sanda hamni baano zaka yagga cine, kaasumante nda ji butal hinza.

¹⁰kot pitno daritev pa prinesi polovico hina vina; to bodi ognjena daritev GOSPODU v prijeten duh.

¹⁰ Ni ma kande mo duvan butal hinza haŋyaŋ sargay se. Sargay kaŋ i ga ton da danji no, hal a ma te haw kaano Rabbi se.

¹¹Tako naj se stori pri vsakem volu, vsakem ovnu, vsaki ovci ali kozi.

¹¹ Yaadin no i ga te yeeji fo wala feeji gaaru fo, wala feej'ize fo se, wala mo hincin ize.

¹²Kolikorkoli jih boste darovali, pri slehernem storite takisto po njih številu.

¹² Alman kulu kaŋ araŋ ga soola, a lasaabo boŋ yaadin no araŋ ga te i afo kulu se.

¹³Vsak deželjan naj to izvršuje prav tako, ko prinaša ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU.

¹³ Boro kulu kaŋ i hay laabo ra ma hayey din te fonda din boŋ, d'a ga sargay salle da danji, kaŋ ga te haw kaano Rabbi se.

¹⁴In če biva tujec pri vas ali kdorkoli bi bil med vami v prihodnjih rodovih vaših in hoče prinesti ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU, prav tako naj opravi, kakor vi opravljate.

¹⁴ Woodin banda, da yaw fo go araŋ game ra ga goro, wala boro kulu kaŋ no araŋ game ra araŋ zamaney kulu ra, kaŋ ga ba nga ma sargay fo salle nda danji, kaŋ ga te haw kaano Rabbi se, mate kaŋ araŋ ga te, yaadin no nga mo ga te.

¹⁵O zbor, ena postava veljaj za vas in za tujca, gostujočega pri vas, večna postava vam od roda do roda: kakor vi, bodi tujec pred GOSPODOM.

¹⁵ Farilla sanni folloŋ no araŋ jama kulu se, araŋ da yaw kaŋ goono ga goro araŋ do mo. Farilla kaŋ ga duumi no araŋ zamaney kulu se. Mate kaŋ araŋ go, yaadin no a ga bara yaw mo se Rabbi jine.

¹⁶En zakon in ena pravica veljajta vam in tujcu, ki gostuje pri vas.

¹⁶ Asariya* folloŋ, da fondo folloŋ no ka bara araŋ kulu se, araŋ da yaw kaŋ goono ga goro araŋ game ra.»

¹⁷In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

¹⁷ Rabbi salaŋ Musa se koyne ka ne:

¹⁸Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo, v katero vas vodim,

¹⁸ «Ma salaŋ Israyla izey se ka ne: D'araŋ furo laabo kaŋ ra ay ga konda araŋ din,

¹⁹in boste uživali kruh dežele, poklonite dar povzdignjenja GOSPODU:

¹⁹ d'araŋ na laabo din ŋwaaro ŋwa, kulu araŋ ma sargay kaŋ i ga sambu beene salle Rabbi se.

²⁰od prvine testa svojega dajte kolač kot dar povzdignjenja; darujte ga, kakor darujete dar povzdignjenja od gumna svojega.

²⁰ Araŋ ma buuru tafay fo salle araŋ boŋ-jina hamno gaa, sargay no kaŋ i ga sambu beene ka salle. Araŋ ma karayaŋo do sargay kaŋ i ga sambu beene salle mo.

²¹Od prvine testa svojega prinašajte dar povzdignjenja GOSPODU od roda do roda.

²¹ Araŋ boŋ-jiney gaa no araŋ g'a kaa ka no Rabbi se. Sargay kaŋ i ga sambu beene no zamana ka koy zamana gaa.

²²In ako se nehotoma pregrešite in ne izpolnite katere teh zaspovedi, ki jih je GOSPOD govoril Mojzesu,

²² D'araŋ harta mo, araŋ mana haggoy da lordey wo kulu kaŋ yaŋ Rabbi salaŋ Musa se,

²³vseh reči, ki vam jih je GOSPOD zapovedal po Mojzesu, od dne, ko je ukazal GOSPOD, in poslej po vseh prihodnjih rodovih vaših:

²³ danga hay kulu kaŋ Rabbi ci Musa meyo do za hano kaŋ Rabbi ci a se ka koy jine, araŋ m'i kulu te, araŋ zamaney kulu ra,

²⁴ako se torej kaj zgodi po pomoti, brez vednosti občine, naj daruje vsa občina mladega voliča kot žgalno daritev v prijeten duh GOSPODU z jedilno in pitno daritvijo, ki pristoji, kakor je določeno, in kozla v daritev za greh.

²⁴ d'a ciya mo, i na hay fo te jaŋ-ka-bay boŋ, (jama mo sind'a bayray,) kala jama kulu ma yeej'ize fo salle sargay summaare kaŋ i ga ton Rabbi se. I ma kande nga nda nga ŋwaari sarga, d'a haŋyaŋ sarga, farilla boŋ. A ga te haw kaano. Wa hincin jindi fo mo salle zunubi se sargay.

²⁵In duhovnik naj stori poravnavo za vso sinov Izraelovih občino, in bo jim odpuščeno; zakaj pomota je bila, in oni so prinesli darilo svoje, ognjeno daritev GOSPODU in daritev za greh pred obličje GOSPODOVO, za pomoto svojo.

²⁵ Alfaga ma sasabandiyaŋ te Israyla izey jama kulu se. Rabbi g'a yaafa i se mo, zama jaŋ-ka-bayyaŋ no. I ma kande ngey nooyaŋo, sargay kaŋ i ga salle Rabbi se da danji, nga nd'i zunubi se sarga. I m'a te Rabbi jine i jaŋ-ka-bayyaŋ taalo se.

²⁶In vsej občini sinov Izraelovih bode odpuščeno, tudi tujcu, ki biva med njimi, ker je to bil vsega ljudstva pregrešek po pomoti.

²⁶ A g'a yaafa Israyla izey jama kulu se, da yaw kaŋ goono ga goro i game ra mo se, zama borey kulu go jaŋ-ka-bayyaŋ ra.

²⁷Ako se pa poedinec pregreši po pomoti, naj daruje enoletno kozo v daritev za greh.

²⁷ Da boro folloŋ no ka zunubi te jaŋ-ka-bay ra, kal a ma kande hincin zan fo, jiiri fo ize, k'a sarga zunubi se.

²⁸In duhovnik naj stori poravnavo za dušo, ki se je pomotila, nehotoma storivši greh pred GOSPODOM, da jo spravi, in bo ji odpuščeno.

²⁸ Alfaga mo ma sasabandiyaŋ te bora kaŋ na zunubi te jaŋ-ka-bay ra din se, waato kaŋ a harta, a na zunubi te Rabbi jine. A g'a yaafa a se mo, sasabandiyaŋo kaŋ i te a se din sabbay se.

²⁹En zakon veljaj za tiste, ki store kaj po pomoti, za rojaka med sinovi Izraelovimi in za tujca, ki biva med njimi.

²⁹ Araŋ ma bara nda lordi folloŋ boro kaŋ na hay fo te jaŋ-ka-bay ra se, laab'ize nda yaw kaŋ goono ga goro araŋ game ra kulu se.

³⁰Toda če kdo kaj stori nalašč, bodisi domačin ali tujec, zasmehuje grdo GOSPODA; tak bodi iztrebljen izmed ljudstva svojega.

³⁰ Amma bora kaŋ na taali te farrati boŋ, da laab'ize no, wala yaw no, kaŋ day bora na Rabbi kayna no, i ma bora din waasu k'a kaa nga dumey game ra.

³¹Zakaj besedo GOSPODOVO je zaničeval in prelomil zapoved njegovo; tak mora biti iztrebljen, krivica njegova ostani na njem.

³¹ Zama a donda Rabbi sanno, a n'a lordo taamu. I ma bora din fundo kaa pat! A taalo ga goro a boŋ mo.»

³²In ko so bili sinovi Izraelovi v puščavi, zaloté moža, ki je nabiral drva sobotni dan.

³² Waato kaŋ Israyla izey go ganjo ra, i na boro fo di kaŋ go ga tuuri ku asibti* hane.

³³In tisti, ki so ga zasačili, ko je nabiral drva, ga privedejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini.

³³ Ngey kaŋ na tuuri kuukwa di din kand'a Musa nda Haruna nda jama kulu do.

³⁴In ga denejo v zapor, ker ni bilo natanko določeno, kaj naj se stori ž njim.

³⁴ Kal i na bora haw, zama i mana ci haŋ kaŋ no i ga te a se jina.

³⁵Tedaj veli GOSPOD Mojzesu: Umreti mora ta mož; s kamenjem naj ga posuje vsa občina zunaj taborišča.

³⁵ Rabbi ne Musa se: «Daahir i ma bora din wi. Jama kulu m'a catu nda tondiyaŋ gata banda.»

³⁶Odpelje ga torej vsa občina ven iz tabora ter ga posuje s kamenjem, da je umrl, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

³⁶ Jama kulu binde konda bora gata banda. I n'a catu nda tondiyaŋ kal a bu, mate kaŋ cine Rabbi ci Musa se.

³⁷In govoril je GOSPOD Mojzesu, rekoč:

³⁷ Rabbi salaŋ Musa se koyne ka ne:

³⁸Govóri sinovom Izraelovim in jim véli, naj si delajo šopke na voglih svojih plaščev po vseh rodovih svojih ter naj privežejo šopek k vsakemu voglu z višnjevo vrvico.

³⁸ «Ma salaŋ Israyla izey se ka ne i ma silli bazay ize yaŋ daŋ ngey bankaarayey meyey gaa i zamaney kulu ra. I ma silli suudi fo mo daŋ bazay izey gaa.

³⁹In imejte te šopke za to, da se, videč jih spominjate vseh zapovedi GOSPODOVIH ter jih izpolnjujete in da se ne vdajate srcu svojemu in očem svojim, ki vas vlečejo v nezvestobo,

³⁹ Bazay izey din ma goro araŋ se hal araŋ m'i guna ka fongu Rabbi lordey kulu, k'i te. Zama araŋ biniya nda araŋ mo-diyaŋey i ma si araŋ candi ka konda araŋ k'araŋ daŋ zina ra.

⁴⁰ampak da se spominjate vseh zapovedi mojih ter jih izpolnjujete in sveti bodete Bogu svojemu.Jaz sem GOSPOD, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

⁴⁰ Yaadin gaa no araŋ ga fongu k'ay lordey kulu gana, ka goro hananteyaŋ araŋ Irikoyo se.

⁴¹Jaz sem GOSPOD, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

⁴¹ Ay ya Rabbi no, araŋ Irikoyo kaŋ n'araŋ fattandi Misira laabo ra zama ay ma ciya araŋ Irikoyo. Ay ya Rabbi no, araŋ Irikoyo.»