¹{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem, ko je poslal Savel može, in so stražili hišo njegovo, da bi ga umorili.} Otmi me sovražnikov mojih, moj Bog, na varno me postavi nad njimi, ki se vzpenjajo zoper mene.

¹ Doonkoy jine bora se. I m'a doon da subo kaŋ ga ne: «Ma si halaci». Dawda baytu no kaŋ a te waato kaŋ Sawulu donton i m'a fuwo windi zama i m'a wi se.

²Otmi me njih, ki delajo krivico, in ljudi krvoločnih me reši.

² Ya Irikoy, m'ay faaba ay ibarey kambe, M'ay dagu ka moorandi borey kaŋ ga tun ay gaa da gaaba yaŋ se.

³Zakaj, glej, na dušo mojo preže, zbirajo se zoper mene krepki, ne zavoljo prestopka, ne zavoljo greha mojega, GOSPOD!

³ M'ay kaa laala goy-teekoy kambe ra, M'ay faaba boro-wiyey kambe ra.

⁴Brez krivde moje se stekajo in pripravljajo; vstani, pridi mi naproti in poglej!

⁴ Zama a go, i goono ga gumandi te ay fundo se. Ya Rabbi, futaykooney goono ga margu ay gaa, Manti ay hartayaŋ se bo, manti mo ay zunubi sabbay se.

⁵Ti torej, GOSPOD Bog nad vojskami, Bog Izraelov, zbúdi se, da obiščeš vse poganske narode, naj se ti ne smili ne eden hudodelcev verolomnih. (Sela.)

⁵ I ga zuru ka ngey boŋ soola k'ay yanje, Manti zama ay na taali te i se. Ma mo hay ay gaakasinay sabbay se, ma guna mo.

⁶Vračajo se zvečer, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.

⁶ Ya Rabbi Irikoy Kundeykoyo, Israyla Irikoyo, Ni ya day, ma tun ka kay dumi cindey kulu banayaŋ se. Ma si gomni te halliko fo kulu kaŋ ga laala te se. (Wa dangay)

⁷Glej, iz ust jim vre hudo, meči so v njih ustnah, kajti: Kdo sliši? pravijo.

⁷ I ga ye ka kaa wiciri kambu ka ballu sanda hansi cine, I ga casu ka gallo windi.

⁸Ti pa, GOSPOD, se jim boš smejal, zasmehoval boš vse tiste narode.

⁸ A go, i meyey go ga kufu kaa, Takubayaŋ go i me kuurey ra, Zama i goono ga ne: «May no ga maa?»

⁹Moč moja, nate bom pazil, ker Bog je moj grad visoki.

⁹ Amma nin, ya Rabbi, ni go g'i haaru, Ni go ga dumi cindey kulu guna da donda-caray.

¹⁰Bog moj mi pride naproti z milostjo svojo, Bog mi dá, da bom z veseljem gledal sovražnike svoje.

¹⁰ Ya nin ay gaabo, ni se no ay ga hangan, Zama Irikoy no ga ti ay cinari kuuko.

¹¹Ne pobij jih, da ne pozabi ljudstvo moje, s svojo močjo jih izženi, da naj blodijo, in pahni jih, o Gospod, ščit naš!

¹¹ Ay Irikoyo g'ay kubay nga baakasinay suujo ra. Irikoy ga yadda ay se ay ma di ay muraado feeri ay ibarey boŋ.

¹²Greh njih ust je njih ustnic beseda; bodo naj torej ujeti v napuhu svojem in zavoljo kletvine in laži, ki jo izgovarjajo.

¹² Ma s'i wi, zama ay borey ma si dinya. Ya ay Koyo, iri korayo, m'i say-say da ni hino k'i kaynandi.

¹³Pokončaj jih v srdu, pokončaj, da jih ne bode več; in spoznajo naj, da Bog gospoduje v Jakobu in tja do mej zemlje. (Sela.)

¹³ I meyey zunubo, d'i me-kuurey sanney sabbay se, Naŋ i ma furu kambe ngey boŋbeera ra, Laaliyaŋ da tangari sanney kaŋ i ga te sabbay se.

¹⁴In zvečer se vračajo, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.

¹⁴ M'i halaci futay ra, ma n'i halaci i ma ban. Naŋ hala ndunnya me mo i ma bay kaŋ Irikoy no ga may Yakuba ra. (Wa dangay)

¹⁵Klatijo se okoli zavoljo jedi; ko se ne nasitijo, tu prenočujejo.

¹⁵ I ga ye ka kaa wiciri kambu, I ga ballu sanda hansi cine, i ga casu ka gallo windi.

¹⁶Jaz pa bom pel o moči tvoji in veselo pel o milosti tvoji, ker ti si mi bil grad visoki in pribežališče ob dnevi stiske.O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.

¹⁶ I ga soobay ka bar-bare ka ŋwaari ceeci. Da i mana kungu, i ga kani haway.

¹⁷O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.

¹⁷ Amma ay wo ga ni gaabo baaru baytu te. Oho, susubay ay ga ni baakasinay suujo baaru baytu te da farhã, Zama nin no ga ti ay cinari kuuko, Koruyaŋ do mo no ay kankami zaaro ra.

¹⁸ Ya ay gaabo, ni se no ay ga sifayaŋ baytu te, Zama Irikoy no ga ti ay cinari kuuko, Irikoy no ga baakasinay suuji cabe ay se.