1{Pouk Asafov.} Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust.
1 Asaf dooni fo no. Ya ay borey, wa hangan ay asariya se, W'araŋ hanga jeeri k'ay me sanney hangan.
2V prilikah odprem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov.
2 Ay g'ay meyo feeri nda yaasay, Ay ma waato sanney kaŋ ga sandi yaŋ ci,
3Kar smo slišali in spoznali, kar so nam pripovedovali očetje naši,
3 Wo kaŋ yaŋ iri maa, iri g'i bay, Iri kaayey mo ci iri se.
4ne bomo prikrivali njih otrokom, pripovedujoč naslednjemu rodu preslavna dela GOSPODOVA in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.
4 Iri s'i tugu i izey se, Amma iri ga Rabbi sifawey, da Rabbi gaabo, D'a dambara goyey kulu kaŋ a te baaru dede zamana kaŋ ga kaa borey se.
5Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, kar je zapovedal očetom našim, da naj jih oznanjajo svojim otrokom.
5 Zama a na seeda kayandi Yakuba ra, A na asariya daŋ Israyla ra, Wo kaŋ a lordi iri kaayey se, Zama i ma ngey izey bayrandi nd'a.
6Da to spozna naslednji rod, otroci, ki bodo rojeni, in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim:
6 Hala zamana kaŋ ga kaa din m'i bay, Danga izey kaŋ yaŋ i ga hay nooya, Ngey mo ma tun ka ci ngey izey se,
7Upanje svoje da naj stavijo na Boga in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.
7 Zama i ma ngey deyaŋ sinji Irikoy gaa, I ma si dinya Irikoy goyey gaa, Amma i ma haggoy d'a lordey.
8In ne bodo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu.
8 I ma si goro ka ciya sanda ngey kaayey cine, Zamana kaŋ boŋ ga sandi, kaŋ ga ture mo, Zamana kaŋ mana nga bina soola, Kaŋ a biya mana kay da naanay Irikoy gaa.
9Sinovi Efraimovi, lokostrelci oboroženi, so obrnili hrbte ob času bitve.
9 Ifraymu izey, soojeyaŋ no kaŋ gonda birawyaŋ ga jare, Amma i na banda bare wongo hane.
10Ohranili niso zaveze Božje in so se branili hoditi po zakonu njegovem,
10 I mana ngey da Irikoy game ra sappa haggoy, I wangu ka dira a asariya ra.
11pozabivši dejanja njegova in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal.
11 I dinya a goyey d'a dambara harey kaŋ a cab'i se,
12Delal je čuda pred njih pradedi v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem.
12 Goyyaŋ kaŋ ga boro di takooko no a te i kaayey jine, Misira laabo ra, da Zowan faro ra mo.
13Razklal je morje in peljal jih čez, in postavil je vode kakor jez.
13 A na teeku fay, a na haro gaay, A n'a te citila, a naŋ i ma gana ka bisa a ra mo.
14In spremljal jih je z oblakom po dnevi in vso noč s svetlobo ognja.
14 Zaari a n'i candi nda beene buru, cin mo da danji kaari.
15Razklal je skale v puščavi in jih je obilo napojil kakor iz globočin.
15 A na tondey kortu saajey ra k'i haŋandi, Danga day teeku guusey gaa no.
16Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke.
16 Tondi ra a na gooruyaŋ candi ka kaa taray, A naŋ harey ma zuru ka dandi sanda isayaŋ cine.
17Vendar so še dalje grešili zoper njega, upirali se Najvišjemu v pustinji.
17 Kulu nda yaadin i soobay ka zunubi te a se, I go ga murte Beeray-Beeri-Koyo gaa laabu kogo ra.
18In izkušajoč Boga mogočnega v srcu svojem, so zahtevali jed po svojega srca želji.
18 I na Irikoy si ngey biney ra waato kaŋ i na ham ceeci ngey biniya ra.
19In grdo govoreč zoper Boga, so rekli: Ali bi mogel Bog mogočni pripraviti mizo v tej puščavi?
19 Oho, i salaŋ ka gaaba nda Irikoy, I ne: "Day Irikoy gonda hina a ma taabal soola saajo wo ra no?
20Glejte, ob skalo je udaril, da so tekle vode, in potoki so se udrli – ali bo mogel dati tudi kruha ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu?
20 A go, a na tondo kar hala hari bagu ka fatta, Goorey te yaa ka mun. A gonda hina kaŋ ga buuru mo no, wala? A ga hin ka ham soola ka jisi nga borey se no?"
21Zato se je GOSPOD, ko je to slišal, razsrdil, in ogenj se je vnel zoper Jakoba in tudi jeza se je kadila zoper Izraela.
21 Woodin se no Rabbi maa, a futu mo gumo. Danji di ka gaaba nda Yakuba, Futay mo tun ka gaaba nda Israyla,
22Ker niso verovali v Boga in niso upali v rešenje njegovo.
22 Zama i mana Irikoy cimandi, i mana de a faaba gaa mo.
23In vendar je zapovedal oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,
23 Kulu nda yaadin a na burey lordi beene, A na beene meyey fiti,
24in dežil nanje mano za jed in jim dajal žito nebeško.
24 A na Manna* gusam i se, Sanda beene hari cine, i ma ŋwa. A n'i no beene ntaaso.
25Kruh močnih je jedel človek; brašna jim je pošiljal dositega.
25 Adam-izey na malaykey ŋwaaro ŋwa. A na ŋwaari samba i se kal i kungu.
26Zagnal je vzhodni veter na nebu in z močjo svojo je pripeljal jug,
26 A daŋ wayna funay haw ma faaru beena ra. Nga hino no a na hawo gaaray d'a dandi kamba haray.
27in je dežil nanje meso kakor prah in kakor morski pesek ptiče krilate,
27 A na ham gusam i se sanda kusa cine, Curayze fatakoy sanda teeku taasi baayaŋ cine no.
28metal jih je med njih šatore, okoli njih prebivališč.
28 A naŋ i ma soobay ka kaŋ jama gata bindo ra, I nangorayey windanta.
29In jedli so in bili so zelo nasičeni, in česar so poželeli, jim je prinesel.
29 Borey binde ŋwa kal i kungu gumo, Rabbi na i madde kaa i gaa.
30Še se niso iznebili poželenja svojega, še jim je bila jed v ustih,
30 I laamo mana fun -- hamey go i meyey ra jina --
31ko je jeza Božja vzplamtela proti njim in morila med močnimi izmed njih in pokončavala mladeniče Izraelove.
31 Kala Irikoy futu i gaa. A na i ra borey kaŋ yaŋ naasu nd'i kulu wi, A na Israyla sahãkooney kar.
32Ob vsem tem so še grešili in niso verovali v čudovita dela njegova.
32 Kulu nda yaadin, i soobay ka zunubi te ka tonton, I mana a dambara goyey mo cimandi.
33Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi in njih leta v naglici.
33 Woodin se no a n'i jirbey halaci yaamo, I jiirey mo halaci jirsi boŋ.
34Ko jih je pobijal, tedaj so povpraševali po njem, in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega,
34 Kaŋ a n'i wi, gaa no i n'a ceeci, I bare ka Irikoy ceeci da anniya.
35spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik.
35 I fongu kaŋ Irikoy no ga ti ngey tondo, Irikoy Beeray-Beeri-Koyo mo i Fansakwa no.
36Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali in z jezikom svojim so se mu lagali,
36 Kulu nda yaadin i na me-kaanay te a se, I taari a se mo da ngey deeney.
37a njih srce ni bilo utrjeno pri njem in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi.
37 Zama i biney mana sinji a do haray, I mana goro ka ciya naanaykoyyaŋ a sappa ra mo.
38Toda on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje.
38 Amma nga din, zama a go toonante da bakaraw, A se no a n'i taaley yaafa i se, A man'i halaci. Oho, sorro boobo a futa ga bare, A si nga dukuro kulu funsu.
39Spominjal se je namreč, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne.
39 A fongu kaŋ ngey wo gaahamyaŋ hinne day no, Haw kaŋ ga bisa, kaŋ si ye ka kaa koyne.
40Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti!
40 Sorro marge no i murte a gaa saajo ra, I n'a bine sara taasi beero ra.
41Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.
41 Sorro boobo mo i bare, i na Irikoy si, I na yanje ceeci Israyla wane Hananyankoyo gaa.
42Niso se spominjali roke njegove, ne dne, ko jih je bil otel zatiralca,
42 I mana fongu a kambe gaabo, Wala mo zaaro kaŋ a n'i fansa ka kaa i yanjekaarey kambe ra.
43ko je v Egiptu delal znamenja svoja in čuda svoja na polju Zoanskem.
43 Mate kaŋ cine a na nga alaamey te Misira ra, Da nga dambara goyey kaŋ a te Zowan faro ra.
44V kri je izpremenil njih potoke, da niso mogli piti tekočih vod svojih.
44 A na Misira isey bare ka te kuri, I goorey mo, kala i si hin ka haŋ i gaa.
45Poslal je nanje pasje muhe, ki so jih žrle, in žabe, ki so jih ugonabljale.
45 A na hamni zugulayaŋ donton i gaa, kaŋ yaŋ n'i ŋwa, Balancawyaŋ* mo n'i halaci.
46In dal je njih sadež cvrčku, in kobilici, kar so s trudom posejali.
46 A na i fari albarka nooyandi do izey se, I taabi goyey mo, a n'i nooyandi doy se.
47Uničil je s točo njih trte in smokve njih z mrazom.
47 A na i reyzin* tiksey halaci nda gari, I durmi nyaŋey mo, leema n'i hasara.
48Izročil je toči tudi njih živino in njih črede bliskom.
48 A na i almaney nooyandi gari se, I alman kurey mo, beene maliyaŋ n'i ton ka wi.
49Izpustil je nanje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, celo krdelo angelov nesreče.
49 A na nga futay korna gusam i boŋ, Dukuri nda futay da taabi, Hasaraw malaykey kunda nooya.
50Prosto pot je napravil svoji jezi, smrti ni ubranil njih duš in življenje njih je izročil kugi.
50 A na fondo hanse nga futa se, A man'i fundey suuban ka faaba buuyaŋ gaa, Amma a n'i fundey nooyandi balaaw se.
51In udaril je vse prvorojence v Egiptu, prvino moči v šatorih Hamovih.
51 A na hay-jiney kulu kar Misira ra, Kaŋ ga ti i gaabi sintina Ham banda kuuru fuwey ra.
52Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in vodil jih je kakor čredo po puščavi.
52 Amma a na nga borey kaa taray sanda feejiyaŋ cine, A na jina candi i se saajo ra sanda alman kuru.
53In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati, a njih sovražnike je pokrilo morje.
53 A na fondo candi i se baani samay, hal i mana humburu, Amma teeko n'i ibarey gon.
54Pripeljal jih je do meje svetišča svojega, gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova.
54 A kand'ey nga laabu hananta hirro me gaa, Ka koy tondo kaŋ a kambe ŋwaaro day za doŋ din do.
55Izgnal je izpred njih obličja narode in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest in v njih šatorih je dal prebivati Izraelovim rodovom.
55 A na dumi cindey gaaray i jine. Neesiyaŋ boŋ no a na laabo fay-fay i se tubu, A naŋ Israyla kundey ma goro i windey ra.
56Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držali.
56 Kulu nda yaadin i na Beeray-Beeri-Koyo Irikoy si, I murte a gaa, i man'a seedey haggoy mo.
57Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.
57 Amma i bare ka amaana ŋwaari te sanda mate kaŋ cine i kaayey te, I siiri ka kamba sanda biraw laalo.
58Dražili so ga z višavami svojimi in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.
58 Zama i n'a zokoti nda ngey tudey boŋ sududuyaŋ nangey, I naŋ canse m'a di da ngey jabuyaŋ toorey.
59Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil.
59 Waato kaŋ Irikoy maa, a futu, a na Israyla fanta gumo,
60In zapustil je prebivališče v Silu, šator, ki ga je bil postavil med ljudmi.
60 Hal a na nangora kaŋ go Silo furu, Kaŋ ga ti hukumo kaŋ a sinji borey game ra.
61In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.
61 A na jama gaabo nooyandi tamtaray se, A darza mo yanjekaaro kambe ra.
62Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper dedino svojo se je razsrdil.
62 A na nga borey nooyandi mo takuba se, A futu mo nga wane jama se.
63Ogenj je požrl mladeniče njegove, in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem.
63 Danji n'i sahãkooney ŋwa, I wandiyey mo mana du hiijay doono.
64Duhovniki njegovi so padli pod mečem, in vdove njegove niso mogle žalovati.
64 Takuba n'i alfagey* zeeri, I wayborey kaŋ kurnyey bu mo mana bu seew te.
65Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor junak, ki vriska od vina.
65 Gaa no Koy Beero mo hay sanda boro kaŋ tun jirbi gaa, Sanda gaabikooni kaŋ goono ga kuuwa duvan* haŋyaŋ se.
66In udaril je sovražnike svoje od zadaj, sramoto večno jim je naložil.
66 A na nga yanjekaarey kar i ma ye banda, A naŋ i ma di foyray hal abada.
67Zavrgel je pa šator Jožefov in rodu Efraimovega ni izvolil.
67 A wangu Yusufu kuuru fuwo mo, A mana Ifraymu kunda suuban,
68Temuč izvolil je rod Judov, goro Sionsko, ki jo je ljubil.
68 Amma a na Yahuda kunda suuban, Kaŋ ga ti Sihiyona tondo kaŋ a ga ba.
69In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje, enako zemlji, ki jo je utrdil na veke.
69 A na nga Nangu Hananta cina mo sanda tondi kuukuyaŋ, Sanda ndunnya cine kaŋ a sinji hal abada.
70In izvolil je Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje;
70 A na nga tamo Dawda suuban, A n'a sambu feeji kaliyaŋ ra,
71izza doječih ga je pripeljal, da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo, in Izraela, dediščino njegovo.Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.
71 Feejey kaŋ ga naanandi ganayaŋ do no a n'a sambu ka kande, Zama a ma Rabbi jama Yakuba kuru, Kaŋ ga ti nga wane dumo Israyla.
72Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.
72 Dawda n'i kuru mo nga bine cimi toonante boŋ, A n'i candi nda nga kamba gonitara.